Še vedno se borijo za sotočje

Radovljica – »Verjeli smo, da bo občina z vsemi možnimi sredstvi in načini s podporo države poskrbela, da bo območje sotočja odkupljeno ali da bo z lastnikom opravljena zamenjava. A sta nas spomladi presenetila začetek gradnje novega objekta in nato še zapornica, ki onemogoča prehod čez zemljišče, na katerem lastnik želi graditi turistično-športni kompleks,« je razloge, zakaj v zadnjem obdobju z različnimi aktivnostmi stopnjujejo pritiske na javnost in odločevalce, pojasnila članica iniciative in sodelujoča v projektu Varuhinje rek Jana Kolman.

Nov objekt in zaprt dostop

Spomnila je, da so domačini s peticijo, ki so jo množično podpisovali leta 2020, izrazili svoje nestrinjanje z načrtovanim projektom, pristojno ministrstvo pa je odločilo, da je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Kot opozarjajo v iniciativi, se je lastnik gradnje, ki je sicer zemljišče kupil pred več kot dvajsetimi leti in na njem že takrat postavil malo hidroelektrarno, lotil brez dovoljenj. Letos je tam postavil večji lesen objekt, ljudem pa onemogoča dostop do vode in sotočja.

Več kot naravna vrednota

»Zakon je popolnoma jasen, vode so javno dobro. Lastnik priobalnega zemljišča mora vsakomur dopustiti neškodljiv prehod do vode,« je na četrtkovem dogodku v radovljiški knjižnici poudaril biolog Mihael Jožef Toman, zaslužni profesor in tudi častni občan Radovljice. »Sotočje ni samo naravna vrednota državnega pomena, ampak karizmatično okolje Slovenije in naše občine. Zato moramo storiti vse, da vsaj del te narave prepoznamo in ohranimo.«

Arhitekt, urbanist in esejist Janko Rožič je pri tem poudaril, da imata občini Bled in Radovljica v primeru sotočja Sav enkratno priložnost, da ozavestita ta posebni prostor in ga odpreta v smeri celovitega doživljanja območja med slapom Savica, izvirom Bohinjke, Zelenci, ki so izvir Dolinke, ter Triglavom kot najvišjo in sotočjem kot najnižjo točko.

Odkup ali menjava zemljišča

»Naše zahteve so, da se ustavijo načrtovani posegi in da se sprejmejo spremembe prostorskih aktov, ki bodo onemogočale vsakršno pozidavo. Zahtevamo tudi, da se javnosti nemudoma omogoči dostop do območja. Sanirati je treba povzročeno škodo in vzpostaviti nadzor nad zakonitostjo ravnanja, vključno z nadzorom ustreznega pretoka Save Bohinjke čez Cajhnov jez,« je zahteve strnila Jana Kolman.

Miha Žvan iz blejskega društva za varstvo okolja pa je predstavil še idejo o krajinskem parku, ki bi ga po njihovem mnenju veljalo ustanoviti na tem območju in je zanj civilna iniciativa že pred nekaj leti podala pobudo na pristojne institucije.

Radovljiški župan Ciril Globočnik, ki je prav tako prisostvoval dogodku, je zatrdil, da se zaveda pomena sotočja. Povedal je, da bo ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka še ta mesec povabil na sotočje. Ob očitkih, da občina ne ukrepa ob že obstoječih kršitvah, pa je ponovno poudaril, da občinski inšpektorji nimajo zadostnih pristojnosti, medtem ko je državna inšpekcija neučinkovita.