Še tretje izvedensko mnenje

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je v petek nadaljevalo sojenje 53-letnemu Petru Primožiču, ki naj bi aprila lani v gozdu nad Podgoro v občini Gorenja vas - Poljane iz brezobzirnega maščevanja in mržnje ustrelil svojega 64-letnega soseda. Žrtev je zaradi strelnih ran v predelu trebuha in glave umrla na kraju dogodka, obdolženi pa naj bi dejanje storil v stanju neprištevnosti. Sodni izvedenec za psihiatrijo Branko Brinšek je namreč pri njem ugotovil blodnjavo motnjo oziroma paranoidno psihozo. Na podlagi teh ugotovitev je tožilka Lea Martinjak predlagala izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

Kljub temu pa sta tako tožilka kot pooblaščenec oškodovancev Borut Bernik Bogataj izrazila dvom v neprištevnost obdolženega. Brinškovo izvedensko mnenje ju ni prepričalo, zato sta predlagala pridobitev dodatnega izvedenskega mnenja, čemur je petčlanski sodni senat s predsedujočim sodnikom Vidom Beletom ugodil. Pripravila ga je komisija Univerzitetne psihiatrične klinike (UPK) Ljubljana, pri čemer sta njena psihiatra Miha Derganc in Nuša Šegrec prišla do diametralno nasprotnih ugotovitev kot Brinšek – da naj bi bil Primožič v času dejanja prišteven. Sodišče je nato maja znova zaslišalo Brinška, v petek pa še Derganca in Šegrečevo. Po posameznih zaslišanjih je sledilo soočenje njihovih izvedenskih mnenj, zaradi informacij o zdravstvenem stanju obdolženega pa je bil del z izvedenci za javnost tudi tokrat zaprt.

Prepričljivost mnenj

Po soočenju je tožilka vztrajala pri svojem stališču, izraženem že na prejšnji obravnavi, saj meni, da je izvedensko mnenje UPK Ljubljana bolj prepričljivo kot mnenje Brinška. Senatu je znova predlagala, naj predlog za izrek varnostnega ukrepa zavrže. »Iz razloga, ker obdolženi ni bil neprišteven,« je poudarila. Njen predlog je podprl pooblaščenec oškodovancev, ki je ocenil, da je Brinškovo mnenje pristransko in pripravljeno »na pamet« ter kot tako neprimerno in nedopustno. »Takrat, ko gre neka izvedenčeva ugotovitev v korist obdolženca, jo zna pojasniti do zadnje potankosti. Ko pa gre kakšen aspekt v obdolženčevo škodo, kar naenkrat odgovora na vprašanje ni oziroma izvedenec tega ne zna pojasniti,« je navedel Bernik Bogataj.

Nasprotno pa je ocenil zagovornik obdolženega Gorazd Fišer, da je torej Brinškovo mnenje prepričljivejše od mnenja izvedencev UPK Ljubljana. Kot je dejal, tožilka očitno ni prepričana o tem, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega dejanja prišteven. »Če bi bila, potem ne bi prevalila odgovornosti na sodišče in predlagala, da sodišče predlog za izrek varnostnega ukrepa zavrže, temveč bi ta predlog sama umaknila in nato vložila obtožnico,« je poudaril. Po njegovih besedah je skupni imenovalec, v katerem se strinjajo vsi trije izvedenci psihiatri, ta, da se diagnoz – kot so jih podali v tem primeru – ni mogoče ugotavljati s fiziološkimi preiskavami ali meritvami, kot denimo določamo raven sladkorja v krvi ali vrednosti holesterola.

Predlogu tožilke ni ugodil

Sodni senat je sklenil, da predlogu tožilke vsaj za zdaj ne ugodi in da bo sodišče po uradni dolžnosti pridobilo še eno izvedensko psihiatrično mnenje. Po sodni praksi takšnega mnenja ne bi smel pripraviti posamezen psihiater, temveč skupina, kot je bilo to storjeno v primeru drugega mnenja, ki ga je izdelala UPK Ljubljana. Tožilka in pooblaščenec oškodovancev sta pri tem izrazila pomisleke glede možnosti, da bi novo izvedensko mnenje pripravil Univerzitetni klinični center Maribor, saj je obdolženi tam v obravnavi v enoti za forenzično psihiatrijo. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo v začetku septembra.