Na predstavitvi aktivnosti Združenja zgodovinskih mest Slovenije so sodelovali: ravnateljica GŠ Škofja Loka Irena Kržišnik, Romana Zorman iz STO, generalna sekretarka združenja Mateja Hafner Dolenc, škofjeloški župan Tine Radinja, direktor ZVKDS Jernej Hudolin in Aljaž Tepina iz Zveze Karata film. / Foto: Tina Dokl
Rotovž spet odprli javnosti
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je v Škofji Loki začelo pogovorne večere v Rotovžu, predstavilo pa je tudi nov kratek film Plečnik v zgodovinskih mestih.
Škofja Loka – Združenje zgodovinskih mest Slovenije je v Škofji Loki predstavilo pomladne aktivnosti. Poseben poudarek so namenili novemu nizu pogovornih večerov V sredo v Rotovžu. Potekali bodo enkrat mesečno v prenovljenih prostorih Rotovža na Mestnem trgu, v katerih od predlani domuje združenje. Na ta način želijo po besedah generalne sekretarke združenja Mateje Hafner Dolenc Rotovž, nekoč najpomembnejšo stavbo vsakega mesta, spet odpreti in simbolno nameniti prebivalcem – kot priložnost za druženje in pogovor o strokovnih temah na temo prostora, upravljanja in delovanja mesta, turizma, kulture, umetnosti …
Cikel večerov so začeli minulo sredo s predavanjem arhitekta Aleksandra Ostana Mesta med etiko in poetiko, ekonomijo in ekologijo. Na marčevskem večeru bodo gostili Tomaža Štoko iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana s predstavitvijo Plečnikove zapuščine v zgodovinskih mestih. Aprila načrtujejo predavanje Gospodje Puštalski med Škofjo Loko in Črnomljem, v maju bo tema Koncept krožne rabe prostora in prenova, v juniju pa bo predstavljen Celostni večletni projekt Moje mesto, moj dom, ki ga bodo vodili v vseh zgodovinskih mestih. Vsak pogovor se bo začel z glasbenim nastopom učencev Glasbene šole (GŠ) Škofja Loka.
Škofjeloški župan Tine Radinja je omenil dobro sodelovanje med občino in združenjem – tudi pri obnovi prostorov v Rotovžu, ki so sicer v občinski lasti. Kot je dejal, so temu prostoru v stavbi iz 16. stoletja dali prav posebno vlogo pri oživljanju starega mestnega jedra. Prenovili so ga v sklopu projekta Šola prenove za nove generacije, za konserviranje in restavriranje pa je poskrbel Zavod za varstvo kulturno dediščine Slovenije (ZVKDS). Prostor tako danes deluje kot učni laboratorij za dediščino.
Tudi direktor ZVKDS Jernej Hudolin je prenovo Rotovža označil kot zgleden primer kakovostne prenove in poudaril pomen prenosa mojstrskih in obrtnih znanj z ene generacije na drugo. Kot je dejal, gre za didaktičen, živ primer, kaj se s sodelovanjem da doseči, v prihodnje pa si želi še več tovrstnih projektov v starih mestnih jedrih.
»Kulturna dediščina je pomemben gradnik tega, kako dojemamo prostor, naše mesto in s tem vsako mesto s srednjeveškim ali starim mestnim jedrom. Je pa hkrati zelo velik, včasih nepremostljiv izziv združevati moderen način dela s tem, kar bi si želeli ohranjati,« je opozoril župan Radinja. Prizadevajo si, da odločevalci prepoznajo stanje mest, ki potrebujejo sistemske rešitve in spodbude, od (so)financiranja obnove stanovanj v mestnih središčih do energetske sanacije.
Romana Zorman iz Slovenske turistične organizacije (STO) je pojasnila, da že več let uspešno sodelujejo z združenjem, predvsem pri promociji turističnega produkta Mesta in kultura. »Zavedamo se, da pri tujih obiskovalcih Slovenija ni prepoznana po bogati kulturni dediščini in umetnosti in bi želeli to dvigniti na višjo raven,« je dejala Zormanova in dodala, da si želijo dvigniti privlačnost zgodovinskih mest tudi pri domačih obiskovalcih. Omenila je tudi predstavitve zgodovinskih mest na ključnih turističnih sejmih: januarja na Alpe-Adria Ljubljana, med 18. in 22. februarjem odhajajo na enega večjih evropskih turističnih sejmov v Münchnu, kjer bo osrednja tema predstavitev Škofje Loke in Škofjeloškega pasijona, marca pa se bodo mesta predstavila v Berlinu, kjer je eden od največjih turističnih sejmov na svetu.
Eden od novih produktov združenja pa je tudi Plečnikova dediščina v zgodovinskih mestih. Kot je dejala Mateja Hafner Dolenc, je mnogo Plečnikovih del tudi v zgodovinskih mestih in drugih krajih po Sloveniji, »a tega še nismo prepoznali in dovolj predstavili«. Tako so pripravili kratek film Plečnik v zgodovinskih mestih. Aljaž Tepina iz Zveze Karata film, ki je posnela film, je pojasnil, da so k projektu povabili tudi Noaha Charneyja, Plečnikovega izvrstnega poznavalca, ki jim je sugeriral, katera dela bi bilo najbolj smotrno posneti. Tepina je opozoril, da so ob snemanju ugotovili, da Plečnikova umetnost ni v tako dobrem stanju, kot bi si želeli, in da so nekatera dela potrebna obnove.
