Reševanj več kot lani

Kranj – V Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) so ob včerajšnjem mednarodnem dnevu gorskega reševanja sporočili, da so letos v gorah posredovali že 470-krat, kar je 29 reševanj več kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši vzrok nesreč še vedno ostaja zdrs na poti, ki predstavlja približno 30 odstotkov vseh primerov. »Zdrs pa ne pomeni nujno klasičnega spodrsljaja – pogosto gre za utrujenost, spotik ob korenino ali kamen, izgubo ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna, ali pa za trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen na telefon namesto na tla,« so poudarili.

Pogosti razlogi za nesreče so tudi nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter telesna ali duševna nepripravljenost. Posebej so opozorili na trend reševanja onemoglih ali izgubljenih: v kar 44 odstotkih primerov so letos reševali nepoškodovane, lani je bilo takih primerov 41 odstotkov. Žal opažajo tudi naraščanje števila smrtnih žrtev – letos jih beležijo že 30, lani v enakem obdobju jih je bilo 23.

Med ponesrečenci še vedno prevladujejo domači gorniki, a je delež tujih državljanov tudi letos visok, kar 44-odstoten. To se še posebej pozna v društvih na turistično najbolj obiskanih območjih, ki jih pokrivajo postaje Gorske reševalne službe Bohinj, Bovec, Tolmin, Radovljica, Kranjska Gora in Ljubljana.

»Gorski reševalci vedno znova poudarjamo, da bi bilo mogoče marsikatero nesrečo preprečiti z boljšo pripravo. Priprava na turo je ključnega pomena: pred odhodom je treba preveriti stanje in zahtevnost poti ter spremljati vremensko napoved. Na turo se je treba odpraviti s primerno opremo, zadostno količino hrane in pijače ter z realno oceno lastnih sposobnosti,« so zapisali v GRZS. Predvsem pri tujih obiskovalcih opažajo, da se pohodniki pri načrtovanju poti zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinskih razlik in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne. Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, saj to lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev.

Kar 58 odstotkov reševanj še vedno poteka na klasičen način – peš, saj reševanje s helikopterjem pogosto onemogočajo vremenske razmere, neprimerni pogoji za vzlet ali dostop do mesta nesreče ali pa dejstvo, da se akcija dogaja v nočnem času.

Vsako leto se srečujejo tudi z vprašanji o plačljivosti reševanja. »Gorski reševalci smo bili in bomo tudi v prihodnje prostovoljci. Naša glavna in edina skrb je, da ponesrečenca varno spravimo v dolino. Zavedamo se, da so včasih ravnanja posameznikov lahkomiselna, a ugotavljanje morebitne krivde ni v naši pristojnosti – to je naloga države,« odgovarjajo v GRZS, ki v 18 društvih združuje več kot 800 prostovoljcev. »Njihova predanost, znanje in nesebičnost so neprecenljiva vrednota, ki jo vsakodnevno živijo in delijo z vsemi, ki pomoč potrebujejo,« poudarjajo.