Razvojne priložnosti zahodnih Karavank

Šentjakob v Rožu – Kako in na katerih področjih bo potekalo sodelovanje in kakšni bodo viri financiranja, bo do junija letos ugotovila posebna delovna skupina, ustanovljena v okviru čezmejnega Interreg projekta Covision, ki pomeni skupno razvijanje idej. Vanj so vključene občine z območja Roža na Koroškem in z območja zgornjega dela Gorenjske in turistične ter planinske organizacije z obeh strani Karavank. Uresničevanje projekta je naloga Slovenske gospodarske zveze iz Celovca in Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Ragor. Obe ustanovi že nekaj let uspešno sodelujeta.

Da so na tem območju še velike možnosti za sodelovanje, je pokazal že prvi sestanek 8. oktobra lani na Jesenicah. Predstavniki občin so v anketi povedali svoje mnenje o tem sodelovanju in kar 70 odstotkov jih je menilo, da še ni dovolj razvito. Povedali so, da so priložnosti zanj aktivnosti v naravi, še posebej pri skupnih pohodniških poteh in tematskih turah, pa tudi v turizmu, saj ima ta regija, ki jo sekajo Karavanke, mnoge skupne posebnosti in zanimivosti.

Karavanke so enoten prostor

Drugi sestanek o uresničevanju projekta Covision je bil ta mesec v trški občini Šentjakob v Rožu na Koroškem, ki že nekaj let sodeluje z Občino Jesenice. Udeležence iz občin zgornjega dela Gorenjske in Roža sta najprej nagovorila predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Benjamin Wakounig in direktorica Razvojne agencije Ragor Eva Štravs Podlogar. Poudarila sta pomen povezovanja, za katerega je veliko volje in energije na obeh straneh. Generalni tajnik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Roman Roblek je predstavil projekt Covision. Guntram Perdacher, župan Šentjakoba, dvojezične občine gostiteljice z okrog 4300 prebivalci, je dejal, da so Karavanke skupna regija, v kateri razmišljamo »preko meje v dveh jezikih in dveh kulturah«. Občina Šentjakob želi postati središče Roža s poudarkom na mobilnosti, na vzgoji in izobraževanju od vrtca do srednje šole, na športu, ki je že sedaj zelo razvit s centrom za nordijsko smučanje, na turizmu in na čezmejnem sodelovanju. Na njenem območju sta kar dva mejna prehoda s Slovenijo.

Karavanke so enoten prostor, vendar je njihov vzhodni del zaradi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), v katerem je Geopark Karavanke, bolje povezan kot zahodni. Geopark povezuje pet slovenskih in devet koroških občin – med njimi ni nobene iz Gorenjske – in je od ustanovitve leta 2004 naprej prinesel območju velike prednosti, še posebej, ker je tudi član Unescovega globalnega programa. Vključene občine so doslej prejele že 18,5 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev. Direktor Geoparka Gerald Hartman in pobudnica ustanovitve Suzana Fajmut Štrucl sta predlagala, da bi se po vzoru vzhodnega dela lahko povezal tudi zahodni gorenjsko-rožanski del. Direktor Gornjesavskega muzeja z Jesenic Aljaž Pogačnik je predstavil program Inherit – Hiking Heritage Trails, ki ga je začel izvajati Slovenski planinski muzej in povezuje pohodništvo s kulturnimi posebnostmi območja.

Predlogi za sodelovanje

Na okrogli mizi, na kateri so sodelovali župan koroške občine Rožek Franz Richau, predstavnica Turističnega združenja Celovec – dežela Andrea Merl, županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan, predsednik Koroške planinske zveze Leopold Fuchs, direktorica agencije Ragor Eva Štravs Podlogar in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, in tudi kasneje v delovnih skupinah, so bili predstavljeni predlogi za sodelovanje. Predlagana je bila boljša prometna povezava med severno in južno stranjo Karavank, sodelovanje šol, vključno z jezikovnim izobraževanjem, in muzejev, na primer Gornjesavskega muzeja in arheološkega muzeja iz Rožeka, povezava gorniških vasi, medsebojno obveščanje planinskih zvez o planinskih poteh in razmerah na njih in sodelovanje v turizmu in pri organizaciji večjih športnih prireditev, ki v nekaterih primerih poteka že sedaj. To bodo tudi teme tretjega sestanka, ki bo junija v Kranjski Gori.