Miljana Cunta in dr. Jožef Muhovič v pogovoru z Nežo Gačnik v Galeriji Prešernovih nagrajencev. / Foto: Samo Lesjak

Miljana Cunta in dr. Jožef Muhovič v pogovoru z Nežo Gačnik v Galeriji Prešernovih nagrajencev / Foto: Samo Lesjak

Razstava Želja po nebu

Kranj – Galerija Prešernovih nagrajencev je gostila literarni večer, posvečen stoti obletnici rojstva slikarja in grafika Vladimirja Makuca. Ob tej priložnosti je izšla tudi pesniška zbirka Miljane Cunta z naslovom Pogovori z Vladimirjem Makucem, opremljena z umetnikovimi slikami in grafikami, ki v dialogu z besedilom ustvarjajo samosvojo umetniško celoto.

Eden izmed najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov Vladimir Makuc je s svojim izjemnim opusom pustil neizbrisljiv pečat. Njegov ustvarjalni kredo ostaja preprost in zgovoren: umetnost kot nenehno iskanje in dialog z naravo, materijo in notranjim svetom. O tem priča tudi aktualna razstava Želja po nebu, ki je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev.

Pesnica Miljana Cunta je skozi verzne impresije nežno in premišljeno stopila v dialog z Makučevimi motivi, z njegovo simboliko in notranjo geografijo, ki jo je znal izrisati brez odvečnih besed – v tišini. V pogovoru z Nežo Gačnik je razkrila, kako je zbirka nastajala kot tiha komunikacija z umetnikovimi deli. Njena poezija ne ponuja zgolj interpretacij, temveč prostor za doživetje, kjer se gledalec in bralec za trenutek ustavita, vdihneta in obstaneta v prisotnosti neke daljše tišine – tiste, ki jo je Makuc mojstrsko oblikoval skozi svetlobo, snov in prostor.

Srečanje umetniških izrazov

Slikar in likovni teoretik dr. Jožef Muhovič pa je osvetlil predvsem Makučev opus kot enega najizvirnejših grafičnih snovanj v slovenskem prostoru. Po njegovih besedah je bil Makuc izrazit likovni mislec, ki je z izjemno občutljivostjo za material in simbolno plastiko prostora ustvaril grafični svet, v katerem se intimno srečuje z brezčasnim.

Večer je s prefinjenim glasbenim nastopom oplemenitil violinist Andrej Kopač. Dogodek je tako postal srečanje več umetniških izrazov, ki vsak na svoj način segajo k istemu bistvu: tihi, a neizbrisni prisotnosti Vladimirja Makuca, čigar umetnost tudi stoletje po njegovem rojstvu ostaja živa, odprta in neizčrpna.