Razstava in knjiga o ženi z motorko

Ta veseli dan kulture, ko zaznamujemo obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, v Galeriji Prešernovih nagrajencev vsako leto namenijo odprtju razstave aktualnega Prešernovega nagrajenca oziroma nagrajenca Prešernovega sklada. V zadnjih letih razstavo nadgradijo s knjižno izdajo, v kateri povežejo dva nagrajenca, in sicer s področja likovne umetnosti in literature. Kot sporočajo v galeriji, s tem skrbijo za celovito predstavitev nagrajencev kot živih ustvarjalcev, ki s svojim delom soustvarjajo sodobni umetnostni prostor in se občutljivo odzivajo na čas, v katerem živimo.

Letos so predstavili razstavo del kiparke Dragice Čadež, aktualne Prešernove nagrajenke za življenjsko delo, ter v knjigi ob fotografijah kiparkinih del besedila nagrajenke Prešernovega sklada, pisateljice Nataše Kramberger.

Sledila je duhu časa, ne trendom

»Z Dragico sva se že februarja ob nagradi dogovorila, da na ta veseli dan kulture pride k nam in s seboj prinese najboljša dela iz Kostanjevice. Na plodna tla pa je padla tudi ideja, da k sodelovanju povabimo še eno nagrajenko, Natašo Kramberger, in ob razstavi pripravimo tudi knjižno izdajo in tako povežemo likovno umetnost z literaturo,« je v uvod k razstavi povedal vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež. »Obisk Dragičinega ateljeja in nato depojev v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je bil pomemben korak k pripravi te razstave.«

Ob novejših stvaritvah, ki jih umetnica hrani v svojem ateljeju, je večina v Kranju razstavljenih del iz kostanjeviške galerije. Pri postavitvi razstave so tako sodelovali s kustosom Miho Colnerjem, ki je povedal, da je tokratna razstava Dragice Čadež na neki način pregledna, čeprav sam galerijski prostor ne omogoča prikaza njenega celotnega več kot šestdesetletnega umetniškega delovanja. Gre namreč za zelo raznolik opus. Kot je dodal, so na ogled skulpture, za katere lahko rečemo, da so že kanonizirane v zgodovini umetnosti, bodisi lokalno bodisi širše regionalno, ob tem pa si lahko ogledamo precej raznovrsten nabor del iz različnih obdobij ustvarjanja.

»Umetniška pot in življenjski opus Dragice Čadež sta izjemno raznolika. Tako se razstava začne v letu 1965 in konča v tem trenutku z najnovejšim delom leta 2025, saj je kiparka še vedno zelo aktivna in naprej ustvarja nova dela. Zato je težko narediti celotni presek, ker se je na njeni poti zgodilo ogromno preskokov. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je spremenil duh časa, živimo v obdobju, ko je življenje vedno hitrejše, trendi se vedno hitreje menjajo in na tej razstavi boste lahko ob različnih letnicah posameznih del zasledili prav ta duh časa v različnih obdobjih,« je poudaril Miha Colner, hkrati pa dodal: »Po drugi strani pa lahko začutite, da Dragice Čadež trendi niso kaj dosti zanimali, saj jo je na njeni življenjski poti pravzaprav vodila, lahko bi rekel, neka obsesija po ustvarjanju.«

Skupna povezovalna točka njenega razpršenega opusa je tako od njenega prvega večjega javnega nastopa na mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki leta 1966 osrednji material ustvarjanja les. V novem tisočletju se mu pridruži tudi keramika. »Gre za zanimivo kombinacijo, hkrati pa tudi potrebo izražanju in ustvarjanju sicer relativno univerzalnih, ampak zelo angažiranih umetniških del,« je še dodal Colner.

V edinstveni galeriji

Odprtje razstave so ob glasbenem programu vrhunskega harmonikarja Marka Hatlaka pospremili še državni sekretar na ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan, predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, direktor Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović in direktorica Gorenjskega muzeja Jana Babšek, ki je pozdravila tovrstna povezovanja med galerijami in ob tem poudarila pomen edinstvenosti Galerije Prešernovih nagrajencev, ki v Kranj privablja obiskovalce iz vse Slovenije in zamejstva.

»V prihodnosti se bodo različna umetniška polja vse bolj povezovala, kar lahko prepoznamo tudi v tokratnem dogodku, razstavi in predstavitvi knjige Kaj le v sebi nosiš,« je poudarila Zdenka Badovinac, razstavo, ki bo na ogled do prvih dni februarja, pa je odprl kranjski župan Matjaž Rakovec, ki je poudaril, da je Kranj srečno mesto tudi zaradi galerije, ki v svoje prostore sprejema vrh slovenske umetnosti.

Kištica in kruh
Po morju plava kištica,
zbita iz dveh desk.
Prestreže jo mornarica:
vizir in mitraljez.

Marš od tukaj, kištica,
to moje je ozemlje!
Marš od tukaj, kištica,
to zadnje je povelje.

Odprto morje, duša,
odvrne kištica,
nima gospodarja
in ne pozna meja.

Marš, sem ti že rekla,
zahruli bojna ladja,
topove vodne sproži
na kištico, ki jadra.

Jadra v jasnem vetru
in trmasto mrmra
preprosto ljudsko pesem
o sestrstvu sveta.

Alt! Prekleta kišta!
Kako si trdoglava!
Kaj le v sebi nosiš,
da si tako ošabna?

Sedem zrn pšenice
in oljčno vejico
nesem čez obzorje
v sestradano zemljo.

Mornarica se zdrzne
in postroji posadko,
trinajst robokopov
gre s salvami nad barko.

Globoka noč nastane,
kjer je bil pravkar dan,
in sedem zrn pšenice
požre nevihtni val.

V istem drobcu časa
se daleč na obali
zrno peska v vetru
v šopu las ustavi.

Sedemletna punčka,
prezebla od noči,
pod peskom najde deščico,
da ogenj naredi.
Pestuje svojo šibico,
kakor včeraj bratca,
a tudi s to vžigalico
ga ne zbudi iz spanca.

Ko iz globin črnine
v gosti večni mraz
zamahnejo peruti,
da se ustavi čas.

Kar včeraj oljčna vejica,
postalo je drevo,
v krošnji drobna ptičica
zakliče: cicido!

Iz morja vstane zlati kruh,
odplava čez nebo.
Pogleda dol na zemljico,
na mrtvo deklico.

Oj, dete moje milo,
kako naj te ogrejem?
V kištico te spravim,
čez morje te odpeljem!

Po morju plava kištica,
zbita iz dveh desk.
Prestreže jo mornarica:
vizir in mitraljez.

Nataša Kramberger