Podpredsednik vlade Matej Arčon je enajstim javnim uslužbencem podelil plakete za izjemne delovne uspehe. / Foto: Nebojša Tejić/STA
Podpredsednik vlade Matej Arčon je enajstim javnim uslužbencem podelil plakete za izjemne delovne uspehe. / Foto: Nebojša Tejić/STA
Javnim uslužbencem so v torek prvič podelili plakete za izjemne delovne uspehe. Na slovesnosti v predsedniški palači je podpredsednik vlade Matej Arčon plakete podelil enajstim uslužbencem. Ob tem je poudaril, da priznanja predstavljajo poklon dolgoletnemu odgovornemu in zavzetemu delu uslužbencev, ki ustvarjajo oziroma so soustvarjali dodano vrednost za vse prebivalce Slovenije. Poudaril je še, da javni sektor ni namenjen ustvarjanju dobička, temveč zagotavljanju enakega dostopa do ključnih javnih storitev, s katerimi kot družba zmanjšujemo neenakosti. Poudaril je pomen javnega sektorja za delovanje družbe in kakovost življenja ljudi: »Javni uslužbenci morda niste pod reflektorji, ampak vsak dan izboljšujete naša življenja. In jih tudi rešujete. Skrbite za to, da živimo v urejeni, varni, humani družbi. Delati za skupno dobro pogosto pomeni iskati kompromise med različnimi interesi, potrpežljivo poslušati in vedno znova iskati rešitve, ki služijo večini. V gospodarstvu je uspeh pogosto merjen s številkami, v javni upravi pa z zadovoljstvom ljudi.« Želi si, da bi bila nagrada tudi spodbuda vsem zaposlenim, saj se »javna uprava brez posameznikov, kot so nagrajenci, ne more razvijati, izboljševati in prilagajati hitrim spremembam v družbi«. Minister za javno upravo Franc Props pa je poudaril, da novi zakon o javnih uslužbencih omogoča, da izjemne dosežke tudi formalno priznajo, a zakon sam po sebi ne ustvarja odličnosti. »Ustvarjate jo vi – s svojo predanostjo, s strokovnimi rešitvami, z odgovornostjo, ki jo prevzemate tudi takrat, ko so odločitve zahtevne in okoliščine kompleksne.« Plakete za izjemne delovne uspehe so prejeli: Jadranka Gustinčič, Jernej Kogoj, Roman Lavtar, Marko Mikulin, Andreja Osolnik, Barbara Peternelj, Peter Pogačar, Janez Polajnar, Vida Starič Holobar, Branko Vidrih in Samuel Žbogar.
V Sindikatu kmetov Slovenije so ta teden v pismu, ki so ga naslovili tudi na ministrstvi za kmetijstvo in gospodarstvo, opozorili, da v zadnjem času od kmetov dobivajo informacije, da jim dva velika trgovca v naši državi odpovedujeta pogodbe oziroma jim ponujata tako ekstremno težko pogoje dobave in nizke odkupne cene, da jih kmetje ne morejo izpolniti in sami odstopajo od pogodb. Prepričani so, da to vodi v »propad naše suverenosti, našega podeželja in prehranske varnosti«. Od pristojnih zato med drugim zahtevajo, da pregledajo pogodbe za nakup zemljišč, v katerih so po njihovih navedbah tuji investitorji za najboljša zemljišča za postavitev svojih centrov obljubljali določen odstotek odkupa domačih blagovnih znamk in domačih proizvodov. Od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujejo tudi kampanjo ozaveščanja ljudi.
Dars je predstavil novo mobilno aplikacijo eVinjeta, ki je namenjena enostavnemu in hitremu preverjanju veljavnosti elektronske vinjete. Uporabniki lahko z aplikacijo preprosto fotografirajo registrsko tablico vozila, aplikacija pa takoj prikaže, ali je e-vinjeta veljavna in do kdaj velja.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v ponedeljek v Murski Soboti slovesno odprla Evropski muzej romske kulture in zgodovine na novi lokaciji v središču mesta. V svojem nagovoru ob odprtju je ministrica poudarila širši pomen muzeja za lokalno skupnost in državo: »Kulturne pravice so človekove pravice. Sobivanje ni samo soobstajanje. Pomeni tudi sodelovanje, spoštovanje in soodločanje. Zgodovina romske skupnosti je tudi tragična, a ravno Prekmurje nam kaže tudi drugo stran. Tako gledamo zgodbo od neizmerne revščine in neurejenih razmer v obdobju med obema vojnama in po drugi svetovni vojni do povezane, moderne in razvejane skupnosti danes.« Evropski muzej romske kulture in zgodovine, so še dodali na ministrstvu, je namenjen ohranjanju, raziskovanju in predstavljanju bogate zgodovine, jezika, tradicij in umetnosti Romov ter njihovega prispevka k razvoju evropske družbe.
Žrebanje igre Eurojackpot je glavni dobitek v vrednosti 10 milijona evrov znova namenilo Sloveniji, so sporočili iz Loterije Slovenije in dodali, da je bila zmagovalna kombinacija vplačana na Ptuju. Po plačilu 15-odstotnega davka, ki ga bo prejela občina stalnega prebivališča, bo novopečeni milijonar bogatejši za 8,5 milijona evrov, so še pojasnili in dodali, da bo izplačilo dobitka možno od 12. marca dalje, dobitnik pa ima za prevzem dobitka čas vse do 1. junija.