Prvi turnosmučarski festival

Bohinjska Bistrica – Skupaj kar okoli 350 udeležencev so našteli na prvem turnosmučarskem festivalu v Bohinju, ki se je začel v četrtek in se zaključil v nedeljo. Potekal je v osrčju Julijskih Alp – pokrajini z močno gorniško identiteto, dolgo tradicijo gibanja v gorah in izrazitim stikom z naravo, poudarja organizator, zavod Turizem Bohinj. Namenjen je bil vsem, ki jih privlačita turno smučanje in zimsko gibanje v gorah, obenem pa želijo lepote gorskega sveta odkrivati na varen in odgovoren način.

Ne rast, temveč usmerjanje

Pri tem novem festivalu ne gre za rast, temveč za dodatno orodje pri usmerjanju tega dela športne ponudbe v Julijskih Alpah, poudarjajo organizatorji. »Turno smučanje postaja vse bolj popularno, naši hribi so polni turnih smučarjev, kar je marsikdaj za domačine – in za naravo – tudi moteče. Želimo jim prisluhniti in pokazati, da je to dejavnost mogoče tudi uokviriti v luči spoštovanja območja Triglavskega narodnega parka in mirnih con,« je pojasnil Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Kot uvod v dogodek so v petek organizatorji pripravili posvet o izzivih tako imenovanega outdoor turizma, na katerem so poudarili pomen povezovanja v pripravi usmeritev, ki bi to vse bolj priljubljeno obliko dejavnosti oblikovala na način, ki bi bil sprejemljiv tako za uporabnike in ponudnike kot tudi lokalno prebivalstvo in naravno okolje, v katerem poteka.

Seveda si želimo, da bi bil Bohinj destinacija, kamor bi ljudje prav zaradi turnega smučanja prišli na dopust za več dni, je dodal Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije. »Skozi festival pa želimo po eni strani opozoriti na dileme varovanja in koriščenja tega sveta, hkrati pa želimo udeležencem pokazati, kaj Bohinj ponuja in seveda kako se varno odpraviti v gore.«

Turno smučanje je v porastu

Šolar je pri tem opozoril, da je zanimanje za turno smučanje pri nas v zadnjem obdobju v velikem porastu, tako kot številne druge prostočasne aktivnosti. Številne lokacije so postale preobljudene, a si, kar je bila tudi sklepna misel okrogle mize, organizirane v sklopu festivala, v Bohinju ne želijo prepovedovati obiska, temveč ga predvsem usmerjati na območja, ki niso naravovarstveno sporna.

»Zavedati se moramo, da je t. i. outdoor turizem posel, ki za svojo surovino uporablja naravno okolje. Če tega vira ne bomo znali varovati na pravi način, tudi posla ne bo več. Prava pot za varovanje pa so sodelovanje, komunikacija in razumevanje omejitev.«

Ugledni predavatelji

Festival je bil sicer zasnovan je bil kot celostna izkušnja, povezana v vodene turnosmučarske ture, strokovne delavnice, predavanja in tekmovalni del. Kot predavatelji so na festivalu sodelovali naravovarstvenik Martin Šolar, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp in še posebno bohinjskih gora, snemalec in režiser Rožle Bregar, ki je sodeloval pri številnih mednarodnih projektih ter ustvaril več celovečernih dokumentarnih filmov, zdravnik in gorski reševalec Jernej Dolar ter eden najuspešnejših alpskih smučarjev vseh časov Ivica Kostelić.

Poseben poudarek varnosti

Poseben poudarek festivala je bil na razumevanju gorskega okolja, zimskih razmer in tveganj, ki so sestavni del gibanja v gorah. Nevarnosti v gorah so namreč realnost, ki jo je treba poznati, spoštovati in upoštevati, poudarjajo organizatorji. »Festival zato ne ponuja instantne izkušnje, temveč znanje, doživetje in prostor za učenje v realnem gorskem okolju.«