Na eni od stojnic na Pogačarjevem trgu se je predstavilo tudi TD Bled s posmoduljami. Posmodulja je gorenjska oblika pice z zaseko in ocvirki ali sirom in česnom. Za peko in postrežbo sta poskrbela vodja Vanja Piber in predsednik Zoran Pogačnik. / Foto: Peter Irman/tzs

Na eni od stojnic na Pogačarjevem trgu se je predstavilo tudi TD Bled s posmoduljami. Posmodulja je gorenjska oblika pice z zaseko in ocvirki ali sirom in česnom. Za peko in postrežbo sta poskrbela vodja Vanja Piber in predsednik Zoran Pogačnik. / Foto: Peter Irman/ZTS

Priznanja tudi Gorenjcem

Turistična zveza Slovenije je pred dnevi zaznamovala 120-letnico delovanja. Na slovesnosti v Ljubljani so podelili tudi priznanja zaslužnim članom in zunanjim sodelavcem. Štiri so šla tudi na Gorenjsko.

Ljubljana – Turistična zveza Slovenije (TZS) je ena največjih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Njen namen je, da skupaj s turističnimi društvi prispeva k razvoju slovenske turistične ponudbe. Aktivni so pri vključevanju mladih v turizem, zavzemajo se za zeleni turizem, razvoj turističnih produktov in promocijo trendov v turizmu.

Pred dnevi je TZS častitljivi jubilej zaznamovala v Ljubljani, kjer je bila pred 120 leti ustanovljena njena predhodnica, Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. S tem se je začel tudi organiziran turizem v Sloveniji, za kar je zaslužen nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je že leta 1905 turizem razumel kot priložnost za rast. Predsednik TZS Dominik S. Černjak in župan Ljubljane Zoran Janković sta se Hribarju poklonila s spominsko lento na njegovem doprsnem kipu v avli Mestne hiše. Sledila je slovesnost, ki se je začela z ogledom kratkih filmov o življenju in turizmu v Sloveniji nekoč ter podelitvijo zaslužnih priznanj zunanjim sodelavcem, ki podpirajo delovanje TZS, in članom, ki so aktivni v vodstvenih strukturah. Jubilejna zlata priznanja je prejelo tudi nekaj Gorenjcev.

Gorenjski nagrajenci

Zlatko Kavčič je priznanje prejel za štiri desetletja uspešnega vodenja Turističnega društva Lesce, ki je z več kot 2.500 člani pod njegovim vodstvom postalo zgled uspešnega prostovoljskega in povezovalnega delovanja. Ena njegovih največjih zaslug je razvoj Kampa Šobec, ki je iz začetne ideje njegovih predhodnikov pod njegovim vodstvom zrasel v enega najkakovostnejših in največjih kampov v Evropi. Kot predsednik Sveta za kadre, pravna vprašanja in priznanja pri TZS pomaga rešiti številna formalnopravna vprašanja, s čimer je ustvaril pogoje za uspešno kolektivno delo.

Juretu Sodji so priznanje podelili za pobudo številnih družbeno odgovornih akcij v Bohinju in tudi širše ter za pozornost, ki jo namenja vključevanju mladih v turistične procese kot predsednik ocenjevalne komisije mladinskih projektov TZS Več znanja za več turizma in Turizmu pomaga lastna glava, kjer s strastjo podpira ustvarjalnost otrok in mladih.

Iztok Pipan je priznanje prejel za delovanje v Turističnem društvu Zbilje, v katerem je aktiven že od 14. leta, vodil ga je od leta 2001 do 2025. Pri TZS vodi Skupnost obvodnih krajev Slovenije, vključen je tudi v druge projekte. Z ekipo TV Medvode je pomagal ustvariti številne zaključne prireditve izbora Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki se v novi preobleki imenuje Moja dežela – znak gostoljubnosti. Je človek, ki zna povezovati ljudi in projekte ter iz tradicije ustvarjati sodobne turistične zgodbe.

Dominik S. Černjak sicer ne prihaja iz Gorenjske, vendar je z revitalizacijo jezera Jasna v Kranjski Gori pokazal, kako lahko z odgovornim odnosom do narave ustvarimo turistične produkte z visoko dodano vrednostjo. Njegova poslovna vizija temelji na sobivanju narave, lokalne skupnosti in turizma. Kot dolgoletni prostovoljec in aktualni predsednik TZS odločilno prispeva k prepoznavnosti turističnih društev kot nosilcev avtentičnih zgodb. Zavzema se za okrepitev vloge prostovoljcev in vzgojo mladega kadra, kar pomeni trajno naložbo v prihodnost slovenskega turizma.

Na dan slavnostne podelitve priznanj so se mnoga Turistična društva iz vse Slovenije na Pogačarjevem trgu predstavila z različnimi vrstami kruha in pogač, ki so jih domači in tuji obiskovalci lahko okušali brezplačno in tako na neposreden način občutili pristno slovensko gostoljubnost.