Prihodnost muzejev v času velikih sprememb

Kranj – Vsako leto 18. maja že vse od leta 1977 praznujemo svetovni dan muzejev, katerega cilj je dvigniti zavedanje o tem, da muzeji bogatijo kulturo, razvijajo medsebojno razumevanje, sodelovanje in mir med ljudmi. Mednarodni muzejski svet ICOM je za letošnjo aktualno nosilno temo oz. geslo izbral Prihodnost muzejev v hitro spreminjajočih se skupnostih. Ta poudarja pomen muzejev v svetu velikih družbenih, tehnoloških in okoljskih sprememb.

Tema je usklajena s tremi cilji Združenih narodov. Prvi cilj je, da muzeji podpirajo lokalna gospodarstva z ustvarjanjem zaposlitvenih priložnosti in izvajanjem izobraževalnih programov, ki opolnomočijo skupnosti. Drugi cilj je, da muzeji s spodbujanjem ustvarjalnosti in sprejemanjem tehnološkega napredka spodbujajo inovacije in izboljšujejo dostopnost. Tretji cilj pa je, da muzeji prispevajo k trajnostnemu urbanemu razvoju kot kulturna središča, ki spodbujajo vključenost, odpornost in ohranjanje dediščine.

Kot odgovor na številne spremembe mednarodni muzejski svet pripravlja nov predlog Kodeksa muzejske etike. Obstoječi, ki je bil sprejet leta 2004, namreč ne zajema vseh sodobnih izzivov, s katerimi se srečujejo muzeji. Namen prenove je prilagoditi kodeks sodobnim izzivom, kot so digitalizacija, podnebne spremembe, repatriacija kulturne dediščine in večja vključenost skupnosti.

Muzej ni le skladišče preteklosti

Muzeji, če želijo v korak s časom in sooblikovati prihodnost, se morajo nenehno prilagajati spremembam. Tega se dobro zavedajo v Slovenskem etnografskem muzeju. »V SEM-u intenzivno razvijamo tudi interaktivne dele razstav, ki obiskovalce aktivno vključujejo v raziskovanje naše kulturne dediščine. Program bogatimo s pestrimi kulturnimi dogodki, ustvarjalnimi delavnicami in pripovedovalskimi večeri, s čimer ustvarjamo živahen prostor za druženje in učenje. Aktivno smo prisotni tudi v digitalnem okolju, kjer širimo svoje vsebine in dosegamo novo občinstvo. Razstave in programe snujemo tudi v okviru različnih projektov, s katerimi se odzivamo na aktualne družbene teme. Posvečamo se družbenim spremembam, okoljskim vprašanjem, spodbujamo socialno vključujoče izobraževanje o podnebnih spremembah in družbeni pravičnosti ter v tej luči širimo tudi svoje muzejske zbirke.« Prepričani so, da prihodnost temelji na ustvarjanju živega muzeja dialoga, ki ni le skladišče preteklosti, temveč prostor za interakcijo, učenje in doživetja.

Da je prihodnost muzejev v prilagajanju sodobnemu razvoju, se strinja tudi Vlado Poredoš iz Rudarskega muzeja Zagorje, ki pravi: »Pri nas imamo muzej zasnovan interaktivno, tako da si obiskovalci lahko ogledajo še dodatne vsebine s pametnimi telefoni. To deluje kot dodatek klasičnemu vodenju s kustosom, ki je še vedno nenadomestljivo.« Sam največji izziv vidi v tem, kako pritegniti mlado populacijo k zanimanju za preteklost. Opaža osip mladih obiskovalcev, na drugi strani pa večje zanimanje pri starejših. »Kaj storiti? S tehnološko posodobitvijo bi se dalo narediti marsikaj, še več pa z večjo angažiranostjo muzejev v družbi, posebno v šolstvu,« je prepričan Poredoš.