Cilj projekta je najti celostne rešitve za trajnostni razvoj. / Foto: Nik Bertoncelj
Cilj projekta je najti celostne rešitve za trajnostni razvoj. / Foto: Nik Bertoncelj
Prihodnost gorskih središč
Gorska središča se danes vse pogosteje srečujejo z resničnostjo, v kateri so mile zime prej pravilo kot izjema. V iskanju odgovorov na tovrstne izzive je v Kranjski Gori potekala delavnica v sklopu mednarodnega projekta TranStat.
Kranjska Gora – Zime brez snega niso več redkost, temveč vse pogostejša resničnost alpskih krajev. Ta podnebna sprememba sili gorska središča k razmisleku o tem, kako ohraniti privlačnost destinacije, ko glavna zimska atrakcija – smučanje – ni več zagotovljena. Prav s temi vprašanji so se te dni v Kranjski Gori ukvarjali udeleženci delavnice mednarodnega projekta TranStat, ki združuje partnerje iz držav alpskega loka v iskanju trajnostnih rešitev za prihodnost zimskih središč.
Kot pravi Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (Ragor), bodo morale alpske destinacije, če želijo preživeti, vse bolj staviti na poletno sezono. »V prihodnje bo morala poletna sezona tudi v teh središčih odigrati vse pomembnejšo vlogo, da bodo sploh preživela. Za to so potrebni novi, atraktivni, inovativni programi in produkti,« poudarja. Cilj projekta je najti celostne rešitve, ki ne zajemajo le turizma, temveč tudi širše okoljske, ekonomske in družbene vidike trajnostnega razvoja. Kot je pojasnila vodja projekta na Ragorju Nina Kobal, bodo v okviru triletnega projekta pripravili priporočila, ki bodo temeljila na gospodarski diverzifikaciji in izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev.
Med slovenskimi primeri dobre prakse izstopa Rogla, kjer so že pred leti prepoznali problematiko vse krajših obdobij za zasneževanje. Tudi Kranjska Gora, ki je poleg Rogle vključena v projekt TranStat, išče nove poti. Direktor Turizma Kranjska Gora Luka Vrančič je poudaril, da tudi njihova smučišča sledijo sodobnim tehnologijam za izdelavo umetnega snega. »Verjamemo, da ima zima v Zgornjesavski dolini še dolgo prihodnost,« je dejal. Ključnega pomena bo tudi krepitev drugih zimskih aktivnosti – med drugim želijo povečati kapacitete drsališč, razširiti mrežo prog za tek na smučeh ter razviti dodatne programe na področju velnesa in kulinarike. Vrančič dodaja, da čeprav je poletna sezona v Kranjski Gori že prehitela zimsko, še vedno obstaja veliko priložnosti za razvoj novih doživetij tudi v toplejšem delu leta.
Preobrazbo slovenskih gorskih središč v trajnostne destinacije za vse leto je v preteklih letih podpirala tudi država. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je poudaril, da so bile pomembne investicije izvedene v okviru programa React EU, ki pa se je zaključil konec lanskega leta. V prihodnje si želijo več vlaganj predvsem v javno turistično infrastrukturo v gorskem svetu.