Ustavno sodišče je odločilo, da je zakon o zdravstveni dejavnosti v delu, ki zdravstvenim delavcem popolnoma prepoveduje dodatno delo zunaj mreže javne zdravstvene službe, neustaven. / Foto: Bobo/Žiga Živulović ml.
Minuli teden je najbolj zaznamovala odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja dodatno delo zdravstvenih delavcev v zasebnem sektorju, neustaven. Po mnenju ustavnega sodišča ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru 49. člena ustave. Ob tem je zapisalo, da je skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, sicer krepitev sistema javne zdravstvene službe in ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja sicer primerna. Vendar pa sodišče dodaja, da popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec. Predlagatelji ustavne presoje so izpodbijali tudi določbo, ki onemogoča zdravstvenemu delavcu, da bi kot samostojni podjetnik opravljal storitve v mreži javne zdravstvene službe. Ustavno sodišče je v tem delu presodilo, da določba sicer posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je varovana v 74. členu ustave, vendar pa se ta pravica lahko omeji zaradi javne koristi. Javna korist, ki je v krepitvi sistema javne zdravstvene službe, je večja, kot so negativne posledice, zato ta izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo, je poudarilo. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v odzivu na odločitev dejala, da te ne jemlje kot nezaupnice, saj so ustavni sodniki ocenili, da so cilji zakona primerni. Napovedala je, da bodo na ministrstvu odločbo preučili še bolj natančno in ugotovili, kako jo pravilno uresničiti. Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović pa je ustavno sodišče odpravilo del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj. Upa, da bo po odločitvi več zdravnikov ostalo v zdravstvenem sistemu. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so poudarili, da je odločitev potrditev protiustavnosti in škodljivosti, na kar so s stroko opozarjali že v času zakonodajnega postopka.
Minuli četrtek smo praznovali dan samostojnosti in enotnosti, državni praznik, s katerim zaznamujemo uradno razglasitev rezultatov plebiscita 23. decembra 1990, na katerem se je za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije ob 93,2-odstotni volilni udeležbi izreklo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so oddali glas, oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Osrednja državna proslava je potekala na predvečer praznika v Cankarjevem domu v Ljubljani, na kateri je bil slavnostni govornik premier Robert Golob. Pozval je k povezovanju, spoštovanju raznolikosti in gradnji skupnosti, v kateri se vsak posameznik razvija, se čuti sprejetega in vključenega. Po uradnem delu govora za govorniškim pultom se je Golob usedel še na odrske stopnice in podal še bolj osebni nagovor državljanov. To je v delu javnosti poželo negativen odziv.
Na dan samostojnosti in enotnosti se je na pročelju stavbe ministrstva za kulturo v Ljubljani pojavilo več kljukastih križev oziroma svastik. Policija je moškega, ki jih je narisal, prijela na kraju dejanja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejanje ostro obsodila in posvarila pred vzponom ideologij, ki se povezujejo s takšnimi simboli. »Odgovornost za dejanje je prevzel profil Slovenisti na družbenem omrežju X. Gre za profil, ki simpatizira s skrajno desnimi ideologijami, antisemitizmom, sovraštvom in rasizmom. Zato brez dvoma ta svastika pomeni natanko to, kar je – simbol najhujšega sovraštva in grozot v zgodovini človeštva ter ideologije, v imenu katere so bile te grozote zagrešene,« so ministričine besede zapisali v izjavi za javnost.
V igri Loto je bila v nedeljo izžrebana rekordna šestica v vrednosti 2.329.866,10 evra. Srečnež je dobitno kombinacijo (1-6-11-16-22-38) vplačal na spletnem mestu loterija.si. Po plačilu 15-odstotnega davka v višini skoraj 350 tisoč evrov bo novi loto milijonar na svoj račun prejel 1.980.386,20 evra, za prevzem dobitka pa ima čas do 5. marca 2026, so sporočili z Loterije Slovenije. Do zdaj je bila rekordna šestica v vrednosti 1,9 milijona evrov izžrebana 4. aprila 2024.
