Predsednica poškodovana v prometni nesreči

Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti odločilo, da je referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije dopusten. Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma so konec maja vložili sindikati ob podpori civilne družbe in s 47.000 podpisi. Poslanci vladajoče koalicije so referendum sprva preprečili, saj zakon ureja tudi vprašanja davkov, v skladu z ustavo pa referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah. Ker je ustavno sodišče odpravilo prepoved, se bo 1. septembra začel 35-dnevni rok, v katerem morajo sindikati zbrati 40.000 overjenih podpisov za dejanski razpis referendumskega glasovanja.

Interventni zakon, ki je bil potrjen 11. maja, vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, kapico na prispevke, spremembe za normirance, nižji davek na najemnine, dvojni status upokojencev, spodbude za turizem (med drugim odpravlja omejitve za kratkoročno oddajanje nepremičnin).

Odločitev je sprožila ostre odzive v slovenski javnosti in politiki. Predsednik vlade Janez Janša je odločitev označil za pričakovano, a se hkrati vprašal, kje je modrost ustavnega sodišča iz decembra 2012, ko je podobne referendume prepovedalo. Dodal je, da bo ljudstvo sedaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine.

Pobudniki referenduma so odločitev pozdravili kot zmago pravne države in poudarili, da je ustavno sodišče preprečilo »zakonodajno zvijačo«, s katero je želela vlada pod krinko interventnega zakona mimo socialnega dialoga uveljaviti sistemske spremembe, denimo na področju pokojnin in dolgotrajne oskrbe. Tudi v levi opoziciji so odločitev ustavnega sodišča pozdravili, češ da je koalicija v interventnem zakonu sprejela kup škodljivih ukrepov, po njihovem pa je šlo tudi za zlorabo zakonodajnega postopka.

Odzvali so se tudi v gospodarstvu. V Gospodarski zbornici Slovenije so poudarili, da je odločitev ustavnega sodišča treba spoštovati, toda ukrepi, ki jih prinaša interventni zakon, so pomembni za poslovno okolje in razvoj slovenskega gospodarstva in države ter blagostanje ljudi. Na Trgovinski zbornici Slovenije interventni zakon vidijo kot nujen korak h konkurenčnemu gospodarstvu, ki ustvarja delovna mesta, podjetjem omogoča razvoj in polni javne blagajne, iz katerih se financira socialna država. V Združenju delodajalcev Slovenije so podobno ocenili, da je zakon prvi korak na poti do nekoliko bolj konkurenčnega gospodarstva in vitkejše države.

Predsednica v prometni nesreči

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je bila udeležena v prometni nesreči v predoru Kastelec, ko je voznik njenega službenega vozila Mercedes-Benz V 300 zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v zadnji del spremljevalnega vozila. Predsednica je utrpela zlom ključnice, oskrbeli so jo v Splošni bolnišnici Izola. Nesreča se je zgodila na poti iz Republike Hrvaške, kjer je preživljala dopust, na uradni dogodek v Komendi, katerega častna pokroviteljica je bila. Predsednica je potovala skupaj z voznikom varnostnikom, varnostnico ter dvema sopotnicama, svojima prijateljicama. V prometni nesreči je ena od sopotnic utrpela hujšo telesno poškodbo, druga sopotnica pa ni bila poškodovana. Okoliščine prometne nesreče še vedno preiskujejo pristojni organi, je pa predsednica javno že priznala, da v vozilu ni bila pripeta z varnostnim pasom, kar je označila za svojo največjo napako. Dodala je, da naj bo njena izkušnja opozorilo vsem potnikom, naj se vedno pripnejo – tudi na zadnjih sedežih. Ker naj bi bila ena od sopotnic ruska državljanka, so se pojavile navedbe, da to lahko pomeni tveganje za nacionalno varnost, kar bi bil lahko razlog za ustavno obtožbo zoper predsednico. V njenem kabinetu so se odzvali, da so obtožbe neutemeljene.

Tretja obletnica katastrofalnih poplav

V torek so minila tri leta od katastrofalnih poplav in zemeljskih plazov, ki so avgusta 2023 prizadeli 183 od 212 slovenskih občin, tudi večino gorenjskih. Največja naravna nesreča v zgodovini samostojne Slovenije je povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova je zastavljena kot petletni projekt, katerega zaključek je predviden do konca leta 2028, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. Obnova prehaja v drugo polovico izvajanja, posledice ujme pa so na številnih prizadetih območjih komaj še vidne. V prihodnjih letih bo poudarek na projektih, ki bodo povečali odpornost teh območij na podobne vremenske dogodke, ki Slovenijo prizadenejo vse pogosteje in z vedno večjo intenzivnostjo.