Praznični čas brez alkohola

Kranj – Slovenija sodi med države z najvišjo registrirano porabo alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar jo uvršča med t. i. mokre kulture, kjer je pitje široko sprejeto in pogosto del prazničnih običajev. »Svetovna zdravstvena organizacija uvršča pitje alkoholnih pijač med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo umrljivost in breme bolezni, saj je povezano z več kot dvesto vrstami obolenj in poškodb,« opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da obstajajo prepričljivi dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. Kot opozarjajo, je alkohol neposredno povezan z vsaj sedmimi vrstami raka, med drugim z rakom jeter, požiralnika, debelega črevesa in danke, ust, žrela, grla ter raka dojke pri ženskah, letno pa v Sloveniji povzroči približno šeststo novih primerov raka. Strokovnjaki opozarjajo, da se posledice pitja alkohola ne končajo pri boleznih. »Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola so poleg bolezni, poškodb in prezgodnje umrljivosti tudi slabše počutje, moten spanec, slabši medosebni odnosi, prometne nezgode, nasilje, konflikti in težave v duševnem zdravju, med mladimi pa so pogoste tudi zastrupitve z alkoholom,« navajajo na NIJZ. Še posebno ranljiva je mladina. Lani je bilo po podatkih NIJZ zaradi zastrupitve z alkoholom hospitaliziranih 122 mladostnikov. Skrb vzbujajoč je predvsem podatek, da je bilo od teh hospitalizacij kar 19 otrok starih med 7 in 14 let. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da je čezmerno pitje alkohola posebno kritično ob mrzlem vremenu, saj alkohol pospeši izgubo telesne toplote, kar lahko privede do podhladitve in drugih zapletov.

Miti o pitju alkohola

NIJZ prav tako opozarja na pogoste mite o alkoholu. V mokrih kulturah se pitje pogosto prenaša iz roda v rod. Starši pogosto mislijo, da bodo otroka zaščitili, če mu bodo dovolili prvo srečanje z alkoholom doma, pod nadzorom odraslih. »Raziskave kažejo, da tak pristop ne deluje in ni varen. S ponujanjem alkohola doma smo mladostniku sporočili, da je pitje zanj povsem v redu in da ga dovolimo. Posledično ti mladostniki v družbi vrstnikov pijejo več in pogosteje,« opozarjajo na inštitutu. Ena najbolj razširjenih neresnic je tudi prepričanje, da alkohol pogreje telo, kar ne drži – občutek toplote je le kratkotrajen, telo pa se dejansko hitreje ohlaja. Prav tako je zmotno prepričanje, da alkohol izboljšuje imunski sistem ali je nujen za praznično vzdušje. »Vsako pitje alkohola je tvegano, zdrava meja pitja ne obstaja,« poudarjajo na NIJZ in dodajajo, da so tudi brezalkoholne različice pijač lahko problematične, saj otrokom in mladostnikom implicitno sporočajo, da je zabava povezana z okusom alkohola.

Kot so še prepričani na inštitutu, praznovanje brez alkohola ni le varnejša izbira, temveč ponuja tudi priložnost za uvajanje novih tradicij in načinov druženja. V tem procesu lahko podporo nudijo tudi centri za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojni centri po Sloveniji, kjer strokovnjaki svetujejo pri zmanjševanju ali opuščanju pitja alkohola.