Pravica biti med najboljšimi

V nedeljo se je v Stockholmu končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Medtem ko so se naslova svetovnih prvakov veselili hokejisti ZDA, Slovenci še kar nismo mogli pozabiti uspeha in tudi veselja naših hokejistov, ki so zadnjo tekmo na letošnjem prvenstvu odigrali prejšnji ponedeljek in so na najpomembnejši tekmi zanje ugnali francosko reprezentanco.

Zmaga naših fantov nad Francozi morda ne bi bila tako posebna in veselje tako pristno, če ne bi bilo letošnje svetovno prvenstvo na Švedskem za naš hokej nekaj zelo posebnega. Ko so namreč slovenski risi, kot smo pred leti poimenovali ekipo naših hokejistov, odpotovali proti severu, je malokdo verjel, da močno pomlajena reprezentanca v najmočnejši konkurenci na svetu lahko obdrži status v elitnem razredu, ki so si ga (znova) priborili lani na svetovnem prvenstvu drugega kakovostnega razreda v Italiji.

Toda ekipa je verjela. Verjeli so izkušeni fantje, še bolj so verjeli mladi hokejisti, ki so prvič odhajali na svetovno prvenstvo elitne konkurence, in še bolj je verjelo vodstvo naše reprezentance na čelu s trmastimi Gorenjci: selektorjem Edom Terglavom in njegovima pomočnikoma Andrejem Tavžljem in Gorazdom Drinovcem.

Hokejski navijači in poznavalci enega izmed pri nas najbolj priljubljenih ekipnih športov so najprej dvomljivo zmigovali z glavami, saj so poznali kvaliteto in moč drugih ekip, a je že po uvodni tekmi postalo jasno, da se Slovenci ne bodo zlahka predali. Kljub porazom je upanje za najpomembnejša obračuna naših ob koncu tekmovanja naraščalo, in ko so naši hokejisti najprej odščipnili točko Avstrijcev, je bilo že skorajda jasno, da bodo proti Francozom pokazali vse, kar znajo in predvsem zmorejo.

V ekipo se je na trenersko klop po bolezni vrnil selektor Edo Terglav, ki mu izkušenj iz Francije, kjer je nekaj let tudi igral in je sedaj cenjeni trener, ne manjka. In na koncu se je zgodilo, kar smo si vsi želeli. Naši fantje so premagali Francoze in si po dvajsetih letih spet zagotovili obstanek med elito svetovnega hokeja.

Odmevale so besede izkušenega kapetana, Jeseničana Roberta Saboliča, da so fantje ves čas verjeli v ta čudež. Posnetki slavja na ledu in veselja naših hokejistov kasneje v garderobi, tudi tistih, ki smo jih spremljali na televizijskih zaslonih, niso mogli pustiti ravnodušnih. Ne zato, ker ne bi verjeli v nov podvig naših športnikov, tokrat hokejistov, pač pa zato, ker vemo, s kakšnimi proračuni in v kakšnih razmerah delajo slovenski klubi, ki omogočajo začetek športne poti hokejistom. Tudi zato imajo pravico biti med najboljšimi na svetu na naslednjem prvenstvu hokejske elite v Švici.

×