Pozvali k zaščiti otrok pred revščino

V Zvezi Anita Ogulin opažajo, da se stiske otrok, mladostnikov in družin, s katerimi se srečujejo v humanitarnih programih Veriga dobrih ljudi in Botrstvo v Sloveniji, v zadnjem obdobju poglabljajo. Fotografija je simbolična. / Foto: Tina Dokl

Pozvali k zaščiti otrok pred revščino

V Zvezi Anita Ogulin so z javnim pismom pozvali k zaščiti otrok, mladostnikov in družin pred revščino. V pismu so skozi konkretne zgodbe in strokovne argumente odprli vprašanja prikritega brezdomstva mladih, njihovega dostopa do izobraževanja in uresničevanja temeljnih socialnih pravic.

Ljubljana – V Zvezi Anita Ogulin poudarjajo, da že vrsto let spremljajo, kako se sistemske odločitve države neposredno odražajo v življenjih otrok, mladostnikov in družin, s katerimi se srečujejo v humanitarnih programih Veriga dobrih ljudi in Botrstvo v Sloveniji. »V zadnjem obdobju se stiske teh ljudi poglabljajo, sistemski odzivi pa tem spremembam pogosto ne sledijo dovolj hitro in celostno,« so opozorili. Zato so pripravili javno pismo, ki so ga naslovili Ko sistem ne zadošča: poziv za zaščito otrok, mladostnikov in družin pred revščino. Želijo si vzpostavitve medresorske skupine za boj proti revščini, ki bi s predstavniki pristojnega ministrstva ter humanitarnih in nevladnih organizacij skrbela za odpravo sistemskih anomalij, ki se kažejo v praksi.

Prikrita brezdomnost

V Zvezi Anita Ogulin posebno pozornost v zadnjem obdobju namenjajo položaju dijakov in mladostnikov, ki »danes predstavljajo eno najresnejših, a pogosto prezrtih področij socialne politike«.

Posebno pozornost, so poudarili v pismu, v zadnjem obdobju namenjajo položaju dijakov in mladostnikov, ki »danes predstavljajo eno najresnejših, a pogosto prezrtih področij socialne politike«. »Pri našem delu se vse pogosteje srečujemo z mladimi, ki zaradi neustreznih ali celo nevarnih razmer doma nimajo več varnega prostora za bivanje.« Kot pojasnjujejo, niso prepoznani kot brezdomni v klasičnem smislu, saj začasno bivajo pri prijateljih, znancih ali v dijaških domovih. »To ima daljnosežne posledice za njihovo izobraževanje, duševno zdravje in dolgoročne življenjske možnosti.« ​Zato so se zavzeli za sistemsko ureditev subvencioniranja bivanja v dijaških domovih ter možnost, da dijaški domovi za dijake ostanejo odprti tudi ob koncih tedna in med počitnicami. Predlagajo tudi uvedbo stopenjskega subvencioniranja bivanja v dijaških domovih glede na dohodkovni razred družine, pri čemer bi bili dijaki iz od prvega do tretjega dohodkovnega razreda v celoti oproščeni plačila stroškov bivanja. »Tudi dijaki, nameščeni zaradi umika iz neprimernega okolja, bi morali biti v celoti oproščeni plačila stroškov bivanja, ne glede na finančni status družine.« Zavzemajo se še za vzpostavitev skrbnika na centrih za socialno delo za mlade polnoletne, vzpostavitev možnosti samostojnega uveljavljanja pravic za dijake in študente brez družinske podpore ter sistematično podporo mladim ob izteku rejništva.

Brezplačna osnovna šola

V nadaljevanju so v pismu opozorili še na brezplačnost osnovne šole kot ustavne pravice. Nedopustno je, poudarjajo, da so v osnovnih šolah prisotne plačljive obvezne vsebine, kar po njihovem prepričanju neposredno krši ustavno zagotovilo o brezplačnosti osnovne šole in ustvarja razlike med otroki, ki si sodelovanje v šolskih dejavnostih lahko privoščijo, in tistimi, ki si ga ne morejo. Enako velja za dijake iz socialno ogroženih okolij pri stroških obvezne opreme in pripomočkov, so dodali. Zavzeli so se tudi za celostno rešitev stanovanjske problematike socialno najšibkejših, saj kot opozarjajo, je to eden ključnih dejavnikov, ki družine potiska v dolgotrajno socialno stisko. Prav tako so opozorili na nujnost pravočasnega odločanja o pravicah iz sistema socialne varnosti, saj je to, dodajajo, za številne posameznike in družine v stiski vprašanje osnovnega preživetja. »V Zvezi Anita Ogulin si želimo, da bi nas vlada in pristojna ministrstva v prihajajočem mandatu povabili k dialogu in nam prisluhnili kot sogovorniku, ki lahko s konkretnimi podatki in izkušnjami s terena prispeva k iskanju učinkovitih in dolgoročnih rešitev,« so sklenili javno pismo.