Posledice požara v industrijski coni na Trati / Foto: Primož Pičulin

Požar na Trati povzročil veliko škodo

Z obsežnim požarom, ki je v petek popoldne izbruhnil v industrijski coni na Trati v Škofji Loki, se je borilo okoli 250 gasilcev iz več občin. Intervencijo so končali šele v nedeljo dopoldne, v pripravljenosti pa so bili tudi še včeraj.

{infbox-new-50}9715{/infbox-new-50}

Škofja Loka – Do nedelje dopoldne je potekala gasilska intervencija zaradi obsežnega požara v industrijski coni na Trati, ki je izbruhnil v petek nekaj pred 14. uro. »Šlo je za največji požar v zadnjih desetletjih na območju občine Škofja Loka. V intervenciji je sodelovalo okoli 250 gasilcev, glavnina je bila na delu v petek popoldne in v noči na soboto. V soboto, ko nam je požar uspelo lokalizirati, je na kraju dežurala manjša ekipa gasilcev, ki je iskala in gasila manjša žarišča. V noči na nedeljo so dežurali še dva, trije gasilci, v nedeljo dopoldne pa smo intervencijo končali. Še vedno smo v pripravljenosti, če bi se morda še pojavila potreba za naše posredovanje,« je včeraj dopoldne povedal poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Škofja Loka in vodja intervencije Tomaž Ažbe. V požaru ni bil nihče poškodovan, je pa nastala velika škoda; oškodovanih je bilo več podjetij. Vzrok požara še ni znan. Kriminalisti so si kraj požara ogledovali tudi še včeraj in tako še naprej preiskujejo vse okoliščine njegovega nastanka.

Po neuradnih informacijah naj bi v petek okoli 14. ure najprej zagorelo v skladišču pnevmatik podjetja Alpetour Bandag, ki se ukvarja z obnavljanjem in prodajo pnevmatik. Podjetje je del družbe Lango plus, njen direktor Aleš Langerholc pa je za Gorenjski glas povedal, da je treba počakati še nekaj dni, da bodo znane vse okoliščine. Za RTV Slovenija pa je pojasnil, da so se v najete prostore na Trati vselili šele pred kratkim, sredi februarja pa naj bi stekla proizvodnja. »Izpad dohodka in materialov ni tako velik, kot je škoda na strojih. Na tej lokaciji jih še nismo imeli zavarovanih, ker še niso bili priklopljeni,« je povedal.

V požaru so po Ažbetovih besedah gorele pnevmatike in drugi reprodukcijski materiali, ob tem je nastal za zdravje nevaren dim. Ker se je gost črno-siv dim dvigal več sto metrov visoko nad požariščem, je obstajala tudi nevarnost večjega onesnaženja. Pristojni so zato takoj izdali opozorilo prebivalcem, naj imajo okna zaprta in se izogibajo gibanja na prostem na širšem območju požara, predvsem pa naj ne hodijo na kraj požara, ker s tem motijo delo intervencijskih služb. Ukrep so preklicali šele v soboto dopoldne.

Do onesnaženja ni prišlo

Takoj ob nastanku požara so aktivirali tudi državno mobilno enoto z ekološkim laboratorijem ELME za nadzor kakovosti vode in zraka. Kot je pojasnil poveljnik Civilne zaščite Škofja Loka Nikolaj Kržišnik onesnaženja zraka in vode zaradi požara po prvih meritvah ni bilo. »V času najintenzivnejšega požara ni bilo odstopanj in onesnaženja zraka. Je pa prišlo do izteka požarne vode oziroma gasilske pene v bližnji potok Žabnica in naprej v Soro. Po prvih podatkih je šlo za biorazgradljivo penilo. Za spremljanje kakovosti vode smo prosili pristojno ribiško družino in druge pristojne službe. O tem smo obvestili pristojno direkcijo za vode in lokalno ribiško družino, ki bo tudi naprej spremljala dogajanje, v primeru vidnih vplivov na okolje pa bo obvestila Regijski center za obveščanje,« je povedal. Zaradi iztekanja gasilske pene v Žabnico so sicer pričakovali intenzivno penjenje voda, kar bi lahko trajalo nekaj dni.

Mobilna enota je sicer že v petek zvečer končala svoje delo, ob tem pa priporočila občini, naj do konca intervencije ažurno spremljajo tudi koncentracije PM10 na okoliških avtomatskih merilnih postajah, v soboto pa je ekipa ELME še enkrat preverila kazalnike vpliva na zrak in vodo na kraju požara. V mnenju o onesnaženju in ogroženosti okolja, ki so ga izdelali takoj po koncu večjih intervencijskih aktivnosti, so med drugim zapisali, da je bila v času intenzivnega gorenja in gašenja koncentracija zračnih delcev PM10 na kraju požara v območju koncentracij, značilnih za zimske dni. »Višje koncentracije so se pojavile, ko se je intenziteta požara zmanjšala in je prevladovalo predvsem tlenje. K poslabšanju kakovosti zraka je prispevala temperaturna inverzija,« so ugotovili. Poraba vode za gašenje požara ni povzročala preobremenjenosti vodovodnega omrežja, zato po njihovih zagotovilih izredni pregled kakovosti vodovodne vode in izvajanje preventivnih ukrepov (na primer prekuhavanje vode) nista bila potrebna.

×