Potrebujemo regijsko zavetišče

Kranj – V Kranju zaradi spremenjene zakonodaje sprejemajo nov odlok o javni službi zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali. Mestna občina Kranj od leta 2020 obvezno lokalno javno službo zagotavlja preko podeljene petletne koncesije Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ki so jo lani podaljšali. Tudi v prihodnje bodo to področje urejali prek koncesije, ki pa je ne bodo več podelili neposredno, ampak na podlagi javnega razpisa, kot je po novem tudi predpisano. Mestni svet je osnutek novega odloka že sprejel na februarski seji, dokončno pa ga bodo potrjevali predvidoma marca. V razpravi mestni svetniki niso podali bistvenih pripomb na predlagani odlok, so pa obudili idejo o izgradnji regijskega zavetišča v Kranju.

»Na Gorenjskem ni zavetišča za zapuščene živali in menim, da bi bilo dolgoročno pravilno razmišljati, da bi zavetišče za celotno Gorenjsko zgradil Kranj, torej bi to lahko bilo regijsko zavetišče. Zdaj v Ljubljani plačujemo koncesijo, ki je verjetno draga. Spremenil se je še zakon, tako je zdaj občina dolžna zavetišču plačevati 60 dni oskrbe za sprejete živali, tako da je to tudi kar velik znesek,« je dejal Bojan Homan (SDS) in poudaril, da bi moral Kranj kot regijsko središče prevzeti pobudo.

Idejo o regijskem zavetišču je podprl tudi Janez Černe (SD): »Pred leti so že bile ideje, da se uredi skupno gorenjsko zavetišče. Možnih lokacij je bilo več – od Mlake do Cerkelj, ampak so ti pogovori potem zastali, ker smo se lahko pridružili zavetišču na Gmajnicah, ki je najbolj urejeno zavetišče v Sloveniji. Zdaj, ko je koncesijske pogodbe konec in ne vemo, ali se bodo sploh prijavili na razpis, je vredno, da se ideja o skupnem gorenjskem zavetišču spet obudi. Da se sestane z ostalimi gorenjskimi župani, poiščejo primerne lokacije in dogovori, kako naj se projekt financira, tako da bomo Gorenjci samozadostni tudi na tem področju,« je povedal.

Po lanski uveljavitvi novele zakona o zaščiti živali so sicer nekatera zavetišča (v državi jih je skupno 16) posameznim občinam začela odpovedovati pogodbe. Kot so konec lanskega leta za STA navedli v Skupnosti občin Slovenije, so razlogi v strožjih prostorskih in organizacijskih normativih, zato zaradi omejenih zmogljivosti zavetišča odpovedujejo obstoječe pogodbe ali novih ne sklepajo, saj bi sicer kršila zakon oziroma ne bi mogla izpolnjevati predpisanih standardov.