Potrebne sistemske rešitve

Ljubljana – Na sestanku je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić prisluhnila vsem deležnikom v verigi preskrbe s hrano, kje v svojem sektorju vidijo razloge za dvig cen hrane. »Na ministrstvu se zavedamo, kako pomembna, a hkrati krhka je celotna veriga preskrbe s hrano, zato o možnih ukrepih razmišljamo s previdnostjo in zavedanjem, kakšne posledice po celotni verigi kakršenkoli ukrep lahko prinese,« je poudarila ministrica in dodala, da so se vsi strinjali, da so potrebne predvsem sistemske rešitve, bolj ciljni ukrepi kmetijske politike in urejena razmerja znotraj verige preskrbe s hrano.

Sestanka so se udeležili predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Gospodarskega interesnega združenja mesne industrije, Trgovinske zbornice Slovenije, Agencije za varstvo konkurence in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na ministrstvu so napovedali, da bodo na podlagi zbranih podatkov strokovne službe pripravile izhodišča in usmeritve za nadaljnje korake ter preverile, kakšne bi bile njihove posledice. »Podatki vmesnega poročila o gibanju cen po celotni verigi za obdobje od januarja do junija letos v sektorju govejega mesa kažejo, da so vsi členi v verigi kupovali po višji ceni, nazadnje pa so ceno na policah dvignili tudi trgovci. Kljub temu ta ni bila tako visoka, kot bi glede na višanje cene znotraj verige lahko bila.« Pri oblikovanju ukrepov se na ministrstvu opirajo tudi na izkušnje drugih držav, ki so ukrepe za blaženje rasti cen hrane že sprejele. Ob tem je Mateja Čalušić poudarila, da ministrstvo sicer ni pristojno za določanje ali omejevanje cen, si pa v prvi vrsti prizadevajo za stabilno verigo. »Naš cilj je, da se kakovost hrane slovenskega izvora viša in da ta tudi pride do slovenskega potrošnika.«

Kot so še pojasnili na ministrstvu, je prispevek hrane k inflaciji v Sloveniji nekoliko višji kot v Evropski uniji ali v evrskem območju pri večini prehranskih skupin. »Največje povišanje cen je v sektorju mesa, predvsem govejega in telečjega. Eden od razlogov je tudi pomanjkanje govejega mesa na evropskem trgu.« Rast cen, so dodali na ministrstvu, je sicer prisotna v celotni verigi, od pridelovalcev do potrošnikov. »Potrošniki hitrejše in izrazitejše spremembe občutijo zaradi manjšega in bolj občutljivega trga, večje odvisnosti od vremenskih pogojev, kupne moči ter manjše raznolikosti in nestabilnih odnosov v verigi preskrbe s hrano.«