Posvet sta vodila zgornjegorenjska državna svetnika Leopold Pogačar in Monika Ažman, problematiko sotočja je predstavila Jana Kolman iz civilne iniciative Reši sotočje, kot govorca sta sodelovala tudi radovljiški župan Ciril Globočnik in biolog prof. dr. Mihael Jožef Toman, častni občan Radovljice. / Foto: Tina Dokl
Posvet o prihodnosti sotočja
Območje sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke, ki ima izjemen ekosistemski, kulturnozgodovinski in simbolni pomen za Slovence, mora biti zaščiteno pred pozidavo in javno dostopno, se je strinjala večina udeležencev torkove razprave v državnem svetu. Kot ena predlaganih rešitev je tudi možnost, da zasebna zemljišča odkupi država.
Ljubljana – »Sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke je naravni dragulj, kjer se v našo najdaljšo reko zlivata dva izvira, eden iz Zelencev in drugi iz Savice. Ima ekosistemski, kulturnozgodovinski in simbolni pomen za Slovence. Območje sotočja Sav je treba končno prepoznati kot pomembno vrednoto, odkupiti zemljišča, sanirati škodo in ga sonaravno obnoviti,« je na posvetu, ki ga sta ga v državnem svetu na pobudo svetnice Monike Ažman organizirala komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter KUD Center 21, znova poudarila Jana Kolman, predstavnica civilne iniciative Reši sotočje. Ta si zadnjih nekaj let intenzivno prizadeva, da bi območje obvarovala pred nadaljnjo degradacijo in preprečila, da bi zasebni lastnik zemljišč ob sotočju tam postavil načrtovani turistično-rekreativni kompleks.
Namen posveta je bil osvetliti pomen in stanje sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke ter spodbuditi strokovno in argumentirano razpravo o njegovem prihodnjem varstvu in rabi. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, sotočje Sav predstavlja pomembno naravno dediščino ter začetek glavne vodne osi osrednje Slovenije, kar še dodatno utrjuje njegov nacionalni pomen in odgovornost za dolgoročno ohranjanje. Poseben poudarek je namenil javnemu interesu, dostopnosti prostora in sodelovanju vseh deležnikov – lokalne skupnosti, države, stroke in civilne družbe.
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek je poudaril pomen strokovno utemeljenega odločanja o urejanju občutljivega prostora ob sotočju in sodelovanja vseh deležnikov pri reševanju problematike, ki bo, kot je nakazal, »najboljši možen kompromis ali pa nova kvaliteta«.
»Gre za stičišče treh naravnih vrednot, ki smo jih po zakonu dolžni ohranjati,« je poudarila predstavnica Zavoda RS za varstvo narave Sonja Rozman. »Največjo vrednost na tem območju predstavljajo reke in obrežni pas, h kakovosti katerega bi lahko pomembno prispevali z odkupom in celovito obnovo narave na širšem območju sotočja, tudi tam, kjer sedanja namenska raba omogoča razvoj in gradnjo turističnega kompleksa.«
V smeri slednjega je v svojem nagovoru razmišljal tudi župan Občine Radovljica Ciril Globočnik, ki je spomnil, da je zemljišče ob sotočju že 25 let v lasti zasebnika, ki tam že dve desetletji načrtuje ureditev rekreacijsko-turističnega kompleksa, kar načeloma omogočajo tudi veljavni prostorski dokumenti, urbanizirano in uporabljano za industrijsko rabo pa je bilo že pred tem, je dodal predsednik Krajevne skupnosti Radovljica Andrej Golčman, ki je tudi projektant načrtovanega kompleksa. Jure Boncelj, sin investitorja, pa je spomnil, da so na tem območju v preteklosti že delovale tri večje žage in pred več kot sto leti tudi hidroelektrarna, po drugi svetovni vojni pa je bila tam načrtovana celo ureditev obrtne cone.
»Kot županu mi ni vseeno, kaj se bo s tem območjem v prihodnje zgodilo, a odločitev in izdaja gradbenega dovoljenja sta na ministrstvu, občina je le soglasodajalec,« je še pojasnil župan Globočnik. Opozoril je tudi na neučinkovitost inšpekcijskih služb, ki po njegovem mnenju niso opravile svojega dela, čeprav so na zemljišču med drugim postavljeni objekti, za katere ni bilo izdanih gradbenih dovoljenj.
Prof. dr. Mihael Jožef Toman, strokovnjak za vodne ekosisteme in častni občan Radovljice, je poudaril, da je pri upravljanju naravnih vrednot nujen dolgoročen in previden pristop. »Posege v okolju oplajajo dobičkonosnost, lažne predstave o razvoju, zelena turistična odličnost in trajnostna raba virov, kar siromaši naravo. Primer Sotočja ponuja vse omenjeno,« je opozoril. »Čas je, da odgovorni spoznajo, da nasilje nad naravo ni simbol napredka in da razumevanje prostora le kot potencialne investicije za doseganje antropocentričnega izplena narave sodi v zatohlo preteklost.«
Na podlagi razprave bo pristojna komisija državnega sveta pripravila zaključke, ki jih bo nato na eni izmed prihodnjih sej obravnaval Državni svet Republike Slovenije. Zaključki bodo podlaga za nadaljnje razprave o varstvu in prihodnji rabi območja sotočja Sav.
