Postni prt v župnijski cerkvi svetega Mihaela v Železni Kapli je naslikal znani koroški slikar slovenskega rodu Valentin Oman. Desno kapelski dušni pastir Ephraim Osinakachukwu Nwaohiri, rojen v Nigeriji. Teološke študije je opravil s štipendijo krške oziroma celovške škofije, v kateri sedaj tudi deluje. / Foto: Jože Košnjek
V blizu dvesto koroških cerkvah po pepelnici, na začetku posta, prekrijejo oltarje in križe s postnimi prti. Ti so nekaj posebnega, saj so poslikani s prizori iz Kristusovega življenja, trpljenja in smrti na križu. Njihove prve omembe segajo na konec prvega tisočletja, najstarejši ohranjeni primerki pa so nastali med letoma 1458 in 1629. Za najstarejšega in najbolj izvirnega velja postni prt v stolni cerkvi na Krki/Gurk. Narejen je bil leta 1458. Visok je 8,90 metra in širok 8,87 centimetra, na njem pa je 99 slikovnih polj s 108 prizori. Postni prti so izraz ljudske pobožnosti, kesanja, ponižnosti in dojemanja Kristusovega trpljenja.
V nekaterih cerkvah pa visijo sodobnejši postni prti, ki so jih izdelali umetniki sedanje generacije. V beljaški cerkvi svetega Jakoba visi prt, ki sta ga poslikala kranjska slikarja oče in sin Viko in Marko Tušek. V župnijski cerkvi v Železni Kapli je obešen prt, ki ga je naslikal znani koroški slikar slovenskega rodu Valentin Oman.
Nadaljevale so se prireditve v okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani, na katerih se predstavlja bogata kulturna dejavnost Slovencev na Koroškem. V torek, 31. marca, ob 18. uri bodo v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano zaprli razstavo koroškega slikarja samouka Stanka Sadjaka iz Šmihela pri Pliberku. V ponedeljek, 16. marca, so v Galeriji Družina predstavili ponatis Koroških narodnih pripovedk, ki jih je leta 1946 izdal koroški Slovenec, Ziljan in neutrudni zbiralec narodnega izročila Vinko Möderndorfer, ki je umrl leta 1958. O ponatisu so pripovedovali urednik Mohorjeve Hanzi Filipič in Möderndorferjeva vnuka Vita Mavrič in Vinko Möderndorfer mlajši. Martina Piko Rustia pa je govorila o knjigi Mijalca majalca, v kateri je pokojna Maria Bartoloth zbrala ziljske basni ter predstavila karto zemljepisnih imen na Zilji. V torek, 24. marca, so v dvorani Slovenske matice v Ljubljani o delu slovenskih prosvetnih društev v Šentjanžu, v Dobrli vasi in v Škofičah pripovedovali njihovi predsedniki oziroma predsednice Nadja Keuschnig, Gitti Neuwersch in Mitja Rovšek. V četrtek, 2. aprila, ob 11. uri pa bo Lidija Golc v dvorani Slovenskega centra PEN na Tomšičevi v Ljubljani vodila literarno-glasbeno matinejo Na mladih svet stoji.
