Poslanci za interventni zakon

Ljubljana – Predlagatelji – poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce – so zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije predstavili kot nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Predlog zakona so na ponedeljkovi seji državnega zbora sprejeli s 47 glasovi za in 35 proti.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije med drugim prinaša nižji davek na dodano vrednost na osnovna živila in del energentov, boljše pogoje za normirance, uvedbo študentskega in mikro espeja, polno plačo in pokojnino za zaposlene upokojence, odpravo omejitev dela zdravnikov, razvojno kapico, nižjo dohodnino za oddajanje premoženja v najem in dodatno znižano za oddajanje v najem mladim, pa tudi ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske espeje, zamrznitev zakona o gostinstvu ter spremembe pri regresnih zahtevkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predlagatelji verjamejo, da je zakon dober za ljudi in da je prvi korak k premikom v državi. »Žal ne moremo naenkrat rešiti vsega, je pa to dober začetek in nakazuje smer našega dela – k razbremenjevanju ljudi in gospodarstva, ki bodo lažje in več ustvarili in tako od svojega dela in truda več imeli.« Poudarili so še, da se s sprejemom interventnega zakona »po štirih letih davčnega zategovanja državljanov in gospodarstva z dodatnimi davki in dajatvami, ne da bi v zameno dobili dostopnejše javne storitve, dogaja pomemben premik – od jemanja ljudem k dajanju ljudem«.

Zbirajo podpise za referendum

Podporo zakonu so izrazili v delodajalskih organizacijah, saj po njihovem predstavlja nujen korak k postopni razbremenitvi dela in gospodarstva. Ostreje pa so se odzvali v sindikatih, saj menijo, da interventni zakon prinaša »številne negativne posledice za ljudi in državo ter velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega«. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril, da je bil zakon sprejet, ne da bi ga poskušali prej uskladiti v socialnem dialogu. Interventni zakon, ki so ga sindikati poimenovali »zakon za razkroj Slovenije«, po njegovih besedah posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo. Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je potrdil stališče sindikatov, da je treba narediti vse, da se ohranijo solidarnost, pomoč, dostopnost javnih storitev. V torek so tako začeli zbirati podpise v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu. Zbiranje bo trajalo sedem dni, so pojasnili, sedmi dan morajo biti podpisi vloženi v državni zbor, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje štirideset tisoč podpisov podpore za razpis referenduma. »Če bo državni zbor vmes sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma, se bomo sindikati obrnili na ustavno sodišče,« so napovedali v sindikatih.