Poslanci potrdili Šutarjev zakon

Ljubljana – Za potrditev Šutarjevega zakona, ki je v končni obliki dobil kar nekaj sprememb, je glasovalo 59 poslancev Svobode, SD, SDS in NSi, trije nepovezani poslanci iz vrst Demokratov in samostojni poslanec Miha Kordiš so bili proti, poslanci Levice pa pri obravnavi in glasovanju niso sodelovali. Kot je mnenje njihove poslanske skupine predstavila Nataša Sukič, bo »sprejem zakona pomenil nevaren precedens, ki bo utrdil prakso reševanja družbenih problemov z represijo, razgradil temeljna ustavna načela in Slovenijo postavil na pot sistemske erozije človekovih pravic«.

Golob: Pri varnosti ni levih ne desnih

»Potrditev Šutarjevega zakona v državnem zboru je pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji za vse,« pa je po potrditvi zakona poudaril predsednik vlade Robert Golob. »Varnost je edina točka, kjer ni levih in desnih – vsi želimo živeti v varnem okolju, da so naše družine varne in da nekdo za svoja dejanja, predvsem kazniva, tudi odgovarja.«

Po Golobovih besedah Šutarjev zakon prinaša celovit nabor ukrepov, »s katerimi želimo krepiti varnost ljudi in zapirati dolgo odprte vrzeli v sistemu«. Kot je pojasnil, zakon daje policiji pooblastila za zaščito življenja in boj proti orožju. »Vstop v stanovanje ali vozilo je dovoljen zgolj takrat, ko obstaja resna in utemeljena ocena, da uporaba orožja ogroža zdravje ali življenje ljudi. Pri tem policija ne sme izvajati nobene hišne preiskave.«

Zakon postavlja žrtev nasilja v središče zaščite, je poudaril premier. »Dolžnost države je zaščititi žrtev, ne nasilnežev, ki izkoriščajo sistem v imenu človekovih pravic. Šutarjev zakon zato zaostruje pregon nasilništva in odpravlja prakse, zaradi katerih je bila žrtev prepogosto prepuščena sama sebi.« Pomemben del zakona so tudi ukrepi proti bagatelnim krajam in vsakodnevnim zlorabam sistema, je nadaljeval. Z uvedbo prekrškovnih glob z učinkovito izvršbo postaja odgovornost za dejanja jasna, takšna praksa pa se bo postopoma zmanjševala. »To ni kazen za socialno šibke, temveč zaščita skupnosti pred tistimi, ki pravila izigravajo na škodo vseh.«

Poseben poudarek zakon namenja tudi zaščiti mladoletnih mamic, ki so prepogosto prisiljene v prezgodnjo materinskost, izključene iz izobraževanja in prikrajšane za dostojno prihodnost, je še navedel Golob. »Nova ureditev prekinja finančne tokove, ki ne koristijo ne njim ne njihovim otrokom, temveč odraslim članom družine. Otroški dodatek bo tudi v praksi ostal otroku, centri za socialno delo pa bodo poskrbeli, da bo uporabljen v njegovem interesu.«

Kritike zakona

Do zakona so sicer kritični mnogi v vrstah pravosodja, romske skupnosti in nevladnih organizacij. Navajajo, da nekatere od predlaganih ukrepov omogoča že veljavna zakonodaja, ki pa se ni dosledno izvrševala. Prav tako so kritični do (pre)hitrega sprejemanja zakona. Predvsem v romski skupnosti opozarjajo, da je z novim zakonom ogroženo načelo enakosti pred zakonom, ker naj bi bila v nekaterih delih posebej izpostavljena romska skupnost.