Poslanci o nedopustnosti referenduma

Predstavniki sindikatov in civilne družbe so v ponedeljek v državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Pod pobudo se je zgolj v nekaj dneh podpisalo kar 47.223 ljudi, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov. »Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države,« je pred predajo podpisov pred državnim zborom poudaril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je prepričan, da podpisi dokazujejo, da si v Sloveniji želimo socialno in pravično državo, ki temelji na solidarnosti. »Ti podpisi zahtevajo, da o zakonu, ki zadeva vsakega posameznika oziroma posameznico, odločajo ljudje na referendumu.« Poslanci NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice pa so v sredo vložili predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Kot so navedli, se zakon nanaša na vsebino, glede katere v skladu z določili ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, saj se »s tem zakonom pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve ter odpravljajo protiustavnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče«. Sindikalne centrale so že ob vložitvi pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu napovedale, da se bodo v primeru, da bi državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, z ustavno presojo obrnile na ustavno sodišče.

Zavrnili odložilni veto

Državni svet pa je v ponedeljek na pobudo interesne skupine delojemalcev obravnaval predlog odložilnega veta na zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, a so po opravljeni razpravi s 14 glasovi za in 21 proti predlog zavrnili. Državna svetnica Lidija Jerkič je v imenu predlagateljev veta opozorila, da interventni zakon za razvoj Slovenije »ni niti interventen niti razvojen«, sprejemanje zakona pa je bilo po njenih besedah nenavadno hitro, pri čemer sta bili izključeni širša strokovna in tudi politična javnost. V obrazložitvi so predlagatelji veta opozorili tudi na spornost uporabe tako imenovane omnibus zakonodajne tehnike, saj zakon združuje številne vsebinsko nepovezane spremembe s področij davčne politike, socialne varnosti, zdravstva, trga dela in gostinstva. Predlagatelji so prepričani, da je bil takšen pristop uporabljen tudi z namenom omejitve možnosti zakonodajnega referenduma, saj zakon vsebuje določbe s področja davkov in drugih obveznih dajatev, za katere referendum praviloma ni dopusten. Poslanec NSi Janez Cigler Kralj pa je v imenu predlagateljev zakona o interventnih ukrepih zakon zagovarjal z besedami, da gre za »zakon, ki prinaša prve ukrepe za normalizacijo razmer po štirih letih zgrešenih politik leve vlade Roberta Goloba«.

Sum vplivanja na volitve

Na sredini seji sekretariata sveta za nacionalno varnost je generalni direktor policije člane sekretariata seznanil s prejemom poročila o preiskavi posnetkov, ki so bili objavljeni v javnosti pred volitvami. Kot je po seji pojasnil državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk, je preiskavo posnetkov opravil akreditirani forenzični laboratorij iz tujine. Po njegovih besedah je policija poročilo prejela 18. maja, že naslednji dan, 19. maja, pa je bil na tožilstvu operativni sestanek med policijo in tožilstvom, ki usmerja predkazenski postopek. Volk je ob tem razložil, da na podlagi doslej znanih podatkov, pa tudi iz razprave na seji, primer kaže podobnosti s primeri iz tujine, pri katerih je šlo za manipulacijo javno prikazanih posnetkov z namenom vplivanja na volivce. Iz razprave je po njegovih besedah izšlo tudi, da gre za utemeljene sume hudih kaznivih dejanj. Ker predkazenski postopek še poteka, je dodal, pa pristojni organi v tej fazi dodatnih podrobnosti ne morejo razkrivati.

Prvi dan lipicanca

V torek, 19. maja, smo zaznamovali prvi dan lipicanca, ki ga je vlada razglasila v začetku leta. Prav na ta dan leta 1580 je bil namreč podpisan dokument o ustanovitvi Kobilarne Lipica. Kot so ob tej priložnosti sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je lipicanec eden najprepoznavnejših simbolov slovenske kulturne dediščine, nacionalne identitete in zgodovinske kontinuitete, katere pomen že stoletja presega državne meje. »Lipicanec za Slovence predstavlja trajen simbol ponosa, povezovanja ter spoštovanja do naravne in kulturne dediščine.«