Medtem ko uspešno delujejo presejalni programi Dora, Zora in Svit (na fotografiji), pa kljub številnim raziskavam za zdaj še ni učinkovitih presejalnih metod ali bistvenega napredka pri zdravljenju denimo raka trebušne slinavke. / Foto: Tina Dokl
Porast raka
Naraščajoče število primerov raka po najnovejših podatkih Registra raka Republike Slovenije opozarja na potrebo po krepitvi onkologije. Naraščajoča pojavnost nekaterih vrst raka, kot sta pljučni rak pri ženskah in rak trebušne slinavke, zahteva dodatno pozornost strokovnjakov.
Register raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je objavil redno letno poročilo, ki prinaša najnovejše podatke o obremenjenosti z rakom v Sloveniji. V letu 2022 je za rakom zbolelo približno 19 tisoč ljudi, več kot 10 tisoč moških in skoraj devet tisoč žensk, od tega 5.500 za nemelanomskim kožnim rakom. Umrlo je blizu 6.400 ljudi, med njimi okoli 3.600 moških in 2.800 žensk. Med nami živi že več kot 130 tisoč ljudi, ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni, kar odraža napredek pri zdravljenju in preživetju bolnikov.
Pet najpogostejših vrst raka pri nas – prostate, pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter kožni melanom – je leta 2022 predstavljalo 54 odstotkov vseh novih primerov. Ti raki so pogosto povezani z nezdravim življenjskim slogom, kot so kajenje, pitje alkoholnih pijač, neustrezna prehrana, premalo gibanja, čezmerna telesna teža in izpostavljenost soncu. Ogroženost z rakom je največja pri starejših; med vsemi bolniki z rakom, zbolelimi leta 2022, je bilo 64 odstotkov starejših od 65 let. Zaradi staranja prebivalstva je pričakovati nadaljnjo rast števila novih primerov raka.
»Eden najpomembnejših podatkov letošnjega poročila Registra raka je, da bo med rojenimi leta 2022 do svojega 75. leta za rakom predvidoma zbolel vsak tretji Slovenec. Te številke niso le statistika, temveč zgodbe posameznikov iz naših družin in soseščin, ki nas opominjajo, da je rak resen družbeni izziv. Zahteva premišljene ukrepe na vseh ravneh – od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka do dostopnega, kakovostnega zdravljenja, celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe. Porast števila novih primerov nas jasno opozarja, da mora onkologija tudi v prihodnje ostati ena od prednostnih nalog celotne družbe,« je poudarila dr. Sonja Tomšič, dr. med., predstavnica Registra raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana in koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka.
Rak trebušne slinavke že desetletja narašča in se je v Sloveniji po pogostosti povzpel že na šesto mesto med vsemi vrstami raka skupaj. Leta 2022 so za rakom trebušne slinavke v Sloveniji zbolele 503 osebe, med njimi 268 moških in 235 žensk. Preživetje bolnikov ostaja slabo, saj je bolezen pogosto odkrita v napredovalem stadiju. Kljub številnim raziskavam za zdaj še ni učinkovitih presejalnih metod ali bistvenega napredka pri zdravljenju tega raka.
Pri raku prostate je v letu 2022, ko je za to boleznijo zbolelo 1.878 moških, zabeležen ponoven porast novih primerov, kar je verjetno vsaj delno posledica manka diagnoz iz obdobja covida-19, k večjemu številu je prispevala tudi razširjena aktivna registracija.
Pljučni rak ostaja ena najpogostejših in najtežjih oblik raka, leta 2022 je za njim v Sloveniji zbolelo 1.677 oseb, med njimi 986 moških in 691 žensk. Število novih primerov se že dlje časa povečuje predvsem pri ženskah – v zadnjih 15 letih se je skoraj podvojilo. Glavni vzrok za nastanek bolezni ostaja kajenje.
Leta 2022 je za rakom ščitnice v Sloveniji zbolelo 253 oseb, med njimi 64 moških in 189 žensk; občuten porast je že dalj časa opazen pri ženskah. Rak ščitnice se pogosteje odkriva predvsem pri mlajših ženskah, kar strokovnjaki povezujejo z večjo dostopnostjo ultrazvočne preiskave ščitnice.
Bolnikov z rakom je vse več, tako vsako leto novozbolelih kot tistih, ki so imeli kadarkoli v življenju diagnosticirano to bolezen, kar kaže na to, da rak ostaja ključni izziv za slovensko zdravstvo in družbo. Preventivni ukrepi, kot so zdrav življenjski slog in udeležba v presejalnih programih Zora, Dora in Svit, ter zgodnja diagnostika lahko zmanjšajo breme bolezni in izboljšajo izid zdravljenja. Sonja Tomšič ob tem poudarja: »Podatki iz Registra raka so temelj za sprejemanje premišljenih odločitev na ravni zdravstvene in širše javne politike. Vsak korak, ki ga storimo danes, pomeni boljše možnosti za preprečevanje raka in kakovostnejše življenje bolnikov jutri.«
Slovenki Register raka, eden najstarejših in najuglednejših registrov v Evropi, ki letos praznuje 75-letnico, s svojim strokovnim znanjem pomembno prispeva k razvoju evropskih standardov spremljanja in obvladovanja raka.
