Poklonili se jim bodo s spominskimi znamenji

Kranjska Gora – Kranjskogorski občinski svetniki so na januarski seji sprejeli predloge postavitve treh spominskih znamenj v občini, ki jih je pred tem obravnavala posebna petčlanska strokovna komisija. Pobudo za postavitev spomenika Karlu Šefmanu sta dala Andrej Žemva in Janez Kavar. Nadporočnik Šefman je bil po rodu Kranjskogorčan (1889–1973), njegove posebne zasluge so, da je po koncu prve svetovne vojne v Zgornjesavski dolini zbral okoli 150 prostovoljcev, s katerimi je ustanovil prostovoljsko četo, imenovano Šefmanova četa ali Korenška armada. Z njo je branil severozahodni del meje z Avstrijo pred Avstrijci ter Zgornjesavsko dolino s t. i. jeseniškim trikotnikom pred Italijani. Sklep občinskega sveta je, da se Karlu Šefmanu spominsko znamenje postavi v Park miru v Kranjski Gori. Že člani komisije so si bili enotni, da je vloga Gorske reševalne zveze Slovenije dobro pripravljena in da izpolnjuje vsa merila za postavitev spominskega znamenja, ki bo poklon dejavnosti gorske reševalne službe, ki skrbi za vse ponesrečence v slovenskih gorah. Postavitev znamenja s sklepom občinskega sveta je predvidena pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Občinski svetniki so se strinjali tudi s pobudo Kulturno-umetniškega društva Jaka Rabič Dovje - Mojstrana za postavitev spominskega znamenja (sedeči kip na klopci) Mirku Kunčiču, ki se postavi na nekdanji trasi železniške proge na severnem robu Mojstrane z razgledom na Triglavsko pogorje. Mirko Kunčič (1899–1984), rojen v Lescah, je pred drugo svetovno vojno več let živel na Dovjem, ljubil te kraje pod Triglavom, poslušal zgodbe domačinov in v njih prepoznal kulturno dediščino triglavskih bajk ter vse to zapisal v svojih delih.