Pogumno slediti svojim interesom

Kako lahko mladi že v osnovni in kasneje v srednji šoli ugotovijo, kaj jih res zanima in v čem so dobri?

Zelo pomembno je, da raziskujejo, predvsem svoje interese, ter da razvijajo svoje sposobnosti in veščine, širijo znanja, seveda v skladu s svojo starostjo. Srednješolci se že lahko preskusijo tudi na poklicnem področju, mlajši pa naj raziskujejo zlasti posamezna področja in vsebine, ne nujno konkretnih delovnih mest. Poleg tega imajo danes že v šoli ogromno možnosti za odkrivanje in razvijanje svojih interesov – prek krožkov, tekmovanj, projektov … Starši pa jih lahko pri tem aktivno spodbujamo.

Včasih imamo starejši občutek, da mladih sploh nič ne zanima, da čas najraje preživljajo v digitalnih okoljih.

Pri tem smo starejši lahko pomemben vzor. Tako kot se otroci z opazovanjem odraslih učijo, kako pravilno prečkati cesto, opazujejo tudi naš odnos do dela, učenja in osebnega razvoja. Kariere prihodnosti bodo zahtevale nenehno učenje, raziskovanje in prilagajanje.

Kakšno vlogo imajo pri izbiri nadaljnjega izobraževanja interesi in vrednote posameznika?

Izjemno pomembno vlogo. Delodajalci pogosto pravijo, da če ima nekdo »zvezdice v očeh«, ga bodo zagotovo naučili tudi tistega, kar mu še manjka. Meje premikamo le takrat, ko obstaja iskren interes, saj je danes znanje mogoče pridobiti hitro in na različne načine, ne zgolj prek klasičnega izobraževanja. Prav tako so pomembne vrednote, saj če ne bomo delovali v skladu s svojimi vrednotami, je to hitro lahko razlog trenj in nezadovoljstva. Zato je pomembno, da sami pri sebi naredimo inventuro v naši »omari kompetenc«. Mladi namreč pogosto menijo, da nimajo dovolj izkušenj, a to ne drži – izkušnje pridobivajo v šoli, pri obšolskih dejavnostih, prostovoljstvu, stikih z drugimi … Vsi šolski dosežki so že del njihovih delovnih izkušenj. Zanimiv je tudi podatek, da se ljudje odločamo le za približno 20 odstotkov poklicev, ki obstajajo na trgu dela, kar pomeni, da ne razmišljamo o vseh možnostih, ki so na voljo. Mladi pa imajo danes pogosto zelo raznolike interese in s tem tudi širok nabor kompetenc, kar je njihova velika prednost.

Kaj svetujete učencem in dijakom, ki imajo veliko interesov in se pri vpisu težko odločijo?

Na voljo je veliko podpore. Najprej šolske svetovalne službe, ki že več let pred vpisom pripravljajo različne dejavnosti, s katerimi jim poskušajo olajšati odločitev. Tu so še številni dogodki tako na lokalni kot regionalni ravni, kot so karierni in zaposlitveni sejmi, dnevi odprtih vrat v podjetjih … Obstajajo številni drugi projekti, kot je recimo Karierni plac. Možnosti je ogromno, je pa treba biti pripravljen raziskovati. Na zavodu za zaposlovanje smo na podlagi analize deficitarnih poklicev pripravili izbor šestih poklicev, ki jih mladi lahko spoznavajo prek VR očal in ki mladim ponujajo priložnost, da se v teh poklicih preskusijo v varnem okolju. Na voljo so še digitalna orodja, denimo e-svetovanje, kjer s pomočjo vprašalnikov spoznavajo osebnostne lastnosti, interese ... Raziskujejo lahko tudi sami – na primer z obiskom nekoga, ki opravlja poklic, ki jih zanima. Obiščejo pa lahko tudi naše Karierno središče.

Kako pomembno je, da se mladi pri odločitvi ne primerjajo z vrstniki?

Pogosto se družimo z ljudmi s podobnimi interesi, tako da je to po eni strani razumljivo. Zato se odločitve, ki jih sprejemajo mladi, včasih na prvi pogled zdijo nepremišljene, a pogosto temeljijo na zaupanju v ljudi, za katere vedo, da znajo dobro presojati. Kljub temu pa mora vsak najti svojo pot.

Kaj vse bi morali preveriti, preden se odločijo za določen izobraževalni program?

Določeni programi imajo lahko omejitve ali je treba pred vpisom opraviti teste sposobnosti, zato je pomembno, da se informirajo tudi o tem. Smiselno pa je pogledati tudi predmetnike posameznih šol, čeprav včasih mogoče to ni bilo v navadi, saj bodo tako dobili boljšo predstavo, kaj lahko pričakujejo na določeni šoli.

Kako naj učenci in dijaki realno ocenijo svoje učne navade in sposobnosti?

To je težko, saj so učne navade povezane tudi z interesi. V osnovni šoli je znanje še zelo splošno, kasneje pa se lahko rezultati bistveno izboljšajo, če se mladi izobražujejo na področju, ki jih res zanima. Zato naj se ne omejujejo zgolj s številkami, temveč naj bodo pogumni in sledijo svojim željam in interesom.

Kako lahko dijaki preverijo, ali je izbrani študij res takšen, kot si ga predstavljajo?

Mnogi ne vedo, da so univerzitetna predavanja javna – mogoče lahko obiščejo posamezna predavanja in tudi tako dobijo boljšo predstavo o študiju. Predvsem pa naj bodo zvedavi in naj veliko sprašujejo, saj bodo le tako dobili prave informacije.

Kako pomembne so zaposlitvene možnosti pri izbiri srednje šole oziroma fakultete?

Včasih mladim zamerimo, da pri izbiri poklica razmišljajo o denarju, a to ni tako napačno – delo opravljamo tudi zaradi plačila. Je pa zagotovo poklic tisto, k čemur si »poklican« – zagotovo ne moreš dobro opravljati poklica, če bo edini motiv plačilo. Trg dela se hitro spreminja, zato danes govorimo predvsem o kompetencah. Delodajalci iščejo ljudi, ki so samostojni, prilagodljivi, pripravljeni na učenje, sodelovanje ... Platforma trga dela, ki jo razvijamo na zavodu, že omogoča vpogled v trg dela, ponudbo in povpraševanje, kar je zagotovo dobrodošla informacija.

Kaj svetujete dijakom, ki se odločajo med študijem doma ali v tujini?

Izkušnje v tujini so zelo cenjene, pa naj gre za celoten študij ali zgolj za izmenjavo. Pri nas izvajamo tudi projekt Alma, namenjen mladim po zaključenem izobraževanju, da prve delovne izkušnje pridobijo v tujini, saj to posamezniku prinese cel sklop kompetenc.

Kako naj se mladi soočijo s pričakovanji staršev in okolice?

Pomembno je, da mladi v takem primeru staršem jasno predstavijo razloge za svojo odločitev, z njimi delijo svoje pomisleke in strahove, pa tudi vtise s kariernih sejmov in z drugih dogodkov, ki so jih obiskali. Odprt pogovor pogosto zmanjša napetosti.

Kaj svetujete tistim, ki se bojijo, da se bodo odločili narobe?

Če so raziskovali, zbirali informacije in uporabljali različna orodja, so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči. Če kasneje kljub temu ugotovijo, da odločitev ni bila prava zanje, to še ne pomeni, da je bila napačna. Sistem omogoča spremembe, leto pa ni izgubljeno, če ga smiselno izkoristimo: lahko že pridobimo prve izkušnje, izpolnimo določene obveznosti, ki bi jih imeli v prihodnjem letu in podobno.

Katere vire informacij še priporočate učencem in dijakom pred vpisom?

Na naši spletni strani si lahko ogledajo opise poklicev, za mlade so lahko koristni tudi projekti, kot je Inženirke in inženirji bomo!, šole pa poleg informativnih dni ponujajo tudi dneve odprtih vrat in delavnice, kjer se mladi spoznajo z učnimi in delovnimi okolji. Pozorni naj bodo na dneve odprtih vrat v podjetjih oziroma organizacijah, kjer pobližje lahko spoznajo, kaj sledi izobraževanju. Udeležijo pa se lahko tudi zaposlitvenih sejmov, kjer na primer pridobijo informacije tudi o možnih kadrovskih štipendijah. Ena takih priložnosti bo 9. aprila, ko bo v Kranju potekal dogodek Priložnost zame. Zaposlitveni sejem bo dopolnjen s spremljevalnimi aktivnostmi, kot so predstavitve deficitarnih poklicev s pomočjo VR očal, predavanja, individualna svetovanja in drugo. Že sedaj pa vabljeni tudi k spremljanju naših drugih koristnih vsebin na spletu, Instagramu, Facebooku in novemu podkastu Za kulisami trga dela.

Kdaj je smiselno poiskati pomoč kariernega svetovalca?

Pravzaprav kadarkoli. To lahko koristi tudi tistim, ki so že odločeni, pa imajo mogoče dvome ali pomisleke, ki jim jih obisk kariernega svetovalca pomaga odpraviti. Če z nečim nimaš izkušenj, se je težko odločati sam, zato je povsem normalno poiskati pomoč.

Kako lahko šole bolje podprejo mlade pri kariernem odločanju?

Šole so zelo aktivne pri tem, tudi mi veliko sodelujemo z njimi in se udeležujemo njihovih kariernih dogodkov. Šole torej že same ogromno ponujajo in se res trudijo. Z našega stališča je zelo pomembno, da sodelujemo pri tem, ker potem mladi pridejo že z zelo razvitimi veščinami iskanja zaposlitve na trg dela in so tudi bolj samozavestni. Pot od izobraževanja do zaposlitve je potem skrajšana na minimum oziroma gre za neposredne prehode v zaposlitev, kar pa je tudi tisto, kar si mi želimo.

Kakšno ključno sporočilo bi želeli predati učencem in dijakom pred pomembno odločitvijo o njihovi prihodnosti?

Naj se zavedajo, da je to le ena izmed mnogih odločitev na njihovi karierni poti. Pomembno je, da si zanjo vzamejo čas, se informirajo in raziskujejo. Naj najdejo področje, ki jih veseli, in ostanejo prilagodljivi – to bo v prihodnosti najpomembnejša veščina.