Podelili letošnja Murkova odličja

Kranj – Murkovo nagrado je prejela etnologinja in kulturna antropologinja Jelka Pšajd, muzejska svetnica in kustosinja Pomurskega muzeja Murska Sobota, dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica in kustosinja za ljudsko likovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, je Murkovo priznanje prejela za razstavo Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda (2024–2025), Murkovo listino pa so podelili Pustnemu društvu Cerknica in Anžetu Habjanu iz Krope.

Murkova odličja podeljuje Slovensko etnološko društvo (SED) za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem. Nagrado, priznanje in listino, ki nosijo ime po enem prvih pobudnikov zbiranja etnološkega gradiva v Sloveniji Matiji Murku, so letos podelili na slovesnosti v Vojnomirovi dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju. V Kranj je članice in člane Slovenskega etnološkega društva povabila lanska prejemnica Murkove nagrade za življenjsko delo, upokojena sodelavka Gorenjskega muzeja mag. Tatjana Dolžan Eržen, ob nagovorih predsednice društva dr. Tanje Roženbergar in častnega člana dr. Naška Križnarja tokrat tudi slavnostna govornica.

Letošnjo komisijo za podelitev nagrade, priznanja in listin so sestavljali: dr. Tomaž Simetinger (predsednik), dr. Katalin Munda Hirnök, Milan Trobič in dr. Špela Ledinek Lozej. Prvoomenjeni je v nadaljevanju tudi predstavil letošnje nagrajence.

Dve odličji na Gorenjsko

»Vesela in zelo počaščena sem, saj priznanje potrjuje, da kolegi spremljajo tvoje delo, da ga prepoznavajo, jim nekaj pomeni in v njem najdejo nove ugotovitve, ki vodijo k napredku stroke in bogatitvi njenih spoznanj. Prav ta odziv kolegov je tisti, ki zelo poboža,« je povedala Kranjčanka dr. Bojana Rogelj Škafar, prejemnica Murkovega priznanja za razstavo o Maksimu Gaspariju. »Dolgo sem razmišljala, da je Gaspari pomemben tudi v etnološkem svetu, da ga je treba študijsko raziskati in hkrati podati etnološko interpretacijo njegove vloge, njegovega načina likovne produkcije, ki je temeljila na etnografski dediščini. Etnologija njegovi interpretaciji ni prisluhnila, sam je namreč dejal, da uporablja zgolj tipske podobe, ki jih črpa iz etnografske dediščine zlasti alpskega sveta in nekaj malega tudi Bele krajine. Želela sem nekako ovreči pretekla strokovna naziranja, sploh etnologov, da je Gaspari ustvarjalec neke verne podobe Slovencev. Ključno sporočilo razstave je, da ne gre za neko idealizirano podobo slovenstva, ampak gre za umetniško interpretirane podobe.«

Na Gorenjsko je šla tudi ena obeh podeljenih Murkovih listin. Anže Habjan iz Krope jo je prejel za več kot dve desetletji pomembnega prispevanja k ohranjanju, raziskovanju in posredovanju kulturne in etnološke dediščine Krope. »Listina je ena izmed spodbud, pohval za moje delo. Čeprav po stroki nisem etnolog, mi je bila etnološka veda vedno blizu in nekako poskušam tudi na področju svojega drugega široko razvejanega delovanja uporabljati prvine etnologije, tako pri delu, še bolj pa pri podajanju znanja naprej,« je povedal Anže Habjan, sicer vodja Območne izpostave JSKD v Tržiču.