Po referendumu

Čeprav so javnomnenjske raziskave kazale drugače, je bil Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na nedeljskem zakonodajnem referendumu zavrnjen. Podatki so sicer še neuradni, a dovolj povedni, saj je proti zakonu glasovalo več kot 53 odstotkov volivcev, dosežen je bil tudi zavrnitveni kvorum.

Kako je kdo vodil predreferendumsko kampanjo – za zakon ali proti njemu? Je bilo to sporočevano na dovolj dostojanstven, dovolj argumentiran način, brez cinizma do drugače mislečih, v umirjenih besednih tonih ali pa bolj z noto, ki učinkuje na osebna čustva? Vprašajmo se, ali smo sami pri sebi dovolj dobro razmislili, ne glede na to, kako smo se na referendumu odločili. Ali pa smo zgolj zaupali nagovorom avtoritet ene in druge strani, brez samorefleksije, za katere vsaj ali samo mislimo, da imajo verjetno prav?

Odgovor na vprašanje, kako si želimo oditi s tega sveta, je najbolj intimen človekov pogovor s samim seboj, tema, do katere je treba voditi dialog tudi širše v družbi na posebno senzibilen način. To tudi ni politično, kot se je mestoma morda občutilo v predreferendumski kampanji, ampak etično vprašanje. Tema, o kateri zagotovo ne razmišljamo zlahka.

Spominjam se, ko smo še kot študentje novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani pri prof. dr. Manci Košir razpravljali, razmišljali takrat o evtanaziji. Za ali proti. Mladi ljudje, ki tudi danes postavljajo temelje prihodnosti. Mladi ljudje, ko nam je profesorica ponudila v izziv življenjski razmislek o tem. Za ali proti. Res smo bili mladi, nekateri s(m)o razmišljali verjetno tudi v duhu in stanju let, ki smo jih živeli, in ne kot razmišlja hudo bolni, umirajoči. Vredno razmisleka in nadaljnjih razprav. Treba pa je ob tem pojasniti, da danes zagovorniki Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne govorijo več o evtanaziji, ampak o samousmrtitvi. A beseda evtanazija in njeno ozadje nista povsem opuščena ... Verjetno z razlogom – in tudi to je treba do kraja razčistiti.

Soavtor zakona iz združenja Srebrna nit Andrej Pleterski pravi, da bodo zakon še izboljšali in da je ta zgodovinska nuja. Kot meni, mora urejena država svojim prebivalcem nuditi pomoč pri končanju življenja, če jo v svojem trpljenju zanjo prosijo. Nasprotniki zakona omenjajo 17. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pobudnik nedeljskega referenduma Aleš Primc poudarja, da je izid referenduma zmaga nad življenjem. Eno leto se ne bo smelo več zakonodajno posegati v pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, potem bo ta pot znova odprta ...