Solze sreče in dolgi objemi so v sredo zvečer na brniškem letališču izkazovali olajšanje in veselje ob vrnitvi domov. / Foto: Tina Dokl
Solze sreče in dolgi objemi so v sredo zvečer na brniškem letališču izkazovali olajšanje in veselje ob vrnitvi domov. / Foto: Tina Dokl
Po dolgi poti končno doma
Solze sreče, dolgi objemi, olajšanje – pa tudi nekaj razočaranja in jeze. To so bili občutki, ki so v sredo zvečer prevevali prve slovenske potnike, ki so se po večdnevni negotovosti in dolgi poti z Bližnjega vzhoda vrnili domov.
Brnik – Ob 22. uri so v sredo na brniškem letališču pristali prvi slovenski državljani, ki so zaradi nestabilnih razmer obtičali na Bližnjem vzhodu. Vlada je že v ponedeljek sporočila, da je za vrnitev državljanov iz Združenih arabskih emiratov zagotovila čarterske polete do Ljubljane in za to namenila 1,5 milijona evrov. Organizacija prevoza je bila zaradi hitro spreminjajočih se varnostnih razmer zahtevna in nepredvidljiva. Prva skupina slovenskih državljanov je v domovino prispela z letalom jordanske družbe Jordan Aviation, ki med drugim opravlja čarterske polete in sprejme nekaj več kot 140 potnikov. Pot domov pa ni potekala brez zapletov. Letalo bi moralo proti Sloveniji poleteti že v torek zvečer, vendar takrat še ni imelo dovoljenja za pristanek v Maskatu. Zaradi nenehnega spreminjanja varnostnih razmer v regiji se je pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj zavleklo, zato so morali potniki več ur čakati na letališču, kamor so jih iz Dubaja pripeljali z avtobusi. Ko so bila dovoljenja vendarle pridobljena, je letalo v zgodnjih jutranjih urah poletelo proti Omanu, okoli 7. ure po srednjeevropskem času pristalo v Maskatu, nato pa malo po 10. uri po našem času vzletelo proti Sloveniji. Na poti v domovino je letalo opravilo še vmesni postanek na jordanskem letališču v Akabi, od koder je okoli 18. ure po srednjeevropskem času nadaljevalo pot proti Brniku. Ob 22. uri so prvi potniki vendarle stopili na domača tla, kjer so jih pričakali svojci in predstavniki vojske, Civilne zaščite, Rdečega križa, pa tudi minister za obrambo Borut Sajovic.
Kot je pojasnil minister za obrambo Borut Sajovic, je bila podana ocena, da je na območju Bližnjega vzhoda okrog tisoč ljudi. »Nekateri so se že znašli in organizirali sami, za vsakega od njih bomo sistemsko poskrbeli,« je povedal Sajovic in dodal, da razume različne odzive ljudi, ki so se znašli v stiski.
Na letališču so se že precej pred prihodom letala zbirali tudi svojci, ki so zadnje dni preživljali v negotovosti in nenehnem spremljanju novic. Simona Kavčič iz Gornje Radgone je na letališče prišla že v popoldanskih urah. »Na letališče smo prišli ob 18. uri, od doma smo šli ob 14. uri. Od sobote dalje so bili dnevi katastrofalni, najhuje je bilo danes. Že včeraj je bilo hudo, ko nas je zet obvestil, da so padli trije droni na Oman in da je situacija tvegana. Policijsko spremstvo je bilo samo do meje. Ko so prišli na letališče, je sledila drama za dramo – čakanje, različne informacije, zmedenost. Otroci so spali na tleh, groza. Komaj čakamo, da pridejo, da jih objamemo.« Tudi Suzana Kosi s Ptuja je pojasnila, da so bili dnevi zelo težki. »Zdaj so končno doma, nepopisna sreča. Bo še prišlo za nami,« je dejala med čakanjem na prihod družine.
Med potniki je bilo ob prihodu čutiti predvsem veliko olajšanje, saj so se po dolgi in naporni poti vendarle vrnili domov. Hkrati pa nekateri niso skrivali razočaranja nad potekom evakuacije in pomanjkanjem informacij med potjo. Primož Arzenšek iz Poljčan je dejal, da so občutki ob prihodu mešani. »Občutki zdaj so super, veseli smo, da smo doma, po drugi strani pa razočarani. Nisem si mislil, da se nam bo to zgodilo. Bili smo 44 ur na poti, najtežje pa je bilo to, da smo bili tako zelo prepuščeni sami sebi.« Da je bila pot precej daljša, kot so pričakovali, je povedala tudi Frančiška Al-Mansour z Vrhnike. »Zgodile so se stvari, da smo dlje potovali, kot je bilo načrtovano. Ne vemo, kaj se je dogajalo, verjamem pa, da so se vsi trudili, da se čim prej vrnemo. Hvala vsem, zdaj smo srečno doma.«
Boštjan Bavčar iz Murske Sobote je poudaril, da je bilo potovanje zelo naporno, a je najpomembnejše, da so vsi dobro. »Zdaj je vse super, končno doma. Je pa bilo zelo naporno, dolgo časa je trajalo. K sreči se je otrok ves čas dobro počutil – meni je bilo to glavno. Drugače bi se morali vrniti že v nedeljo, v Dubaju smo bili na počitnicah.« Podobno izkušnjo je opisal tudi Antonio Koderman s Ptuja, ki je pot označil za zelo izčrpavajočo. »Pot je bila dolga, težka, naporna in utrujajoča. Čakali smo, nismo vedeli, kam gremo, kdaj gremo, napotki so bili zelo slabi. Vse to je povzročilo, da je skupina začela razpadati – eni so šli na svojo roko, drugi smo upali na najboljše. Zdaj na domačih tleh pa odlično – komaj čakam, da se usedemo v avto, odpeljemo domov in uležemo v svoje postelje.«
Z Urada vlade za komuniciranje so po odhodu prve skupine iz Maskata sporočili, da evakuacija preostalih državljanov poteka po načrtih in ob upoštevanju nenehno spreminjajoče se varnostne situacije v regiji. »Varnost slovenskih državljanov je na prvem mestu. Vlada in vse pristojne službe si prizadevajo, da slovenske državljane čim prej varno pripeljejo v domovino,« so poudarili in dodali, da bodo o nadaljnjih korakih javnost sproti obveščali.