Cerkljanska občina mora plačati le nekaj manj kot 1600 evrov zaradi obresti na zadržanje bančne garancije. Na fotografiji je cerkljanski župan Franc Čebulj, ob njem pa Žiga Rejc, pooblaščenec Občine Cerklje. / Foto: Tina Dokl
Cerkljanska občina mora plačati le nekaj manj kot 1600 evrov zaradi obresti na zadržanje bančne garancije. Na fotografiji je cerkljanski župan Franc Čebulj, ob njem pa Žiga Rejc, pooblaščenec Občine Cerklje. / Foto: Tina Dokl
Plačala le dobrega tisočaka in pol
Kranjsko okrožno sodišče je zavrnilo večji del 1,3 milijona evrov vredne tožbe družbe Raiffeisen Leasing proti cerkljanski občini, ki se nanaša na investicijo v komunalno opremljanje brniške poslovne cone.
Kranj – Občina Cerklje na Gorenjskem je bila uspešna v sodnem postopku, ki ga je proti njej sprožila družba Raiffeisen Leasing. Sodni spor se je nanašal na komunalno ureditev zemljišč v bližini brniškega letališča, natančneje na območje L8, kjer danes delujejo podjetja, kot so Cargo-partner, Iskra Mehanizmi, Bosch Rexroth in druga.
Tožnik je od občine zahteval vračilo plačanega davka na dodano vrednost (DDV), pri čemer je bil tožbeni zahtevek z obrestmi ocenjen na 1,3 milijona evrov. Vendar je kranjsko okrožno sodišče večino zahtevka zavrnilo. Kot je za STA pojasnila podpredsednica sodišča Jasna Levc Uršič, je sodnica Maruša Stroligo Petelin odločila, da mora občina tožniku plačati le 1575 evrov. Zahtevek v višini 581.908 evrov je bil zavrnjen, postopek za 72.745 evrov pa ustavljen. Sodba še ni pravnomočna.
Cerkljanski župan Franc Čebulj je za STA potrdil, da je občina znesek že poravnala, nanašal pa se je na obresti za zadržanje ene od bančnih garancij, za kar so se na občini zavestno odločili. Ob tem je izrazil razočaranje, da je do tožbe sploh prišlo, saj je poudaril, da so tožnika pri izvedbi investicije maksimalno podpirali. Verjel pa je, da bo sodišče odločilo v korist občine.
Družba Raiffeisen Leasing se je urejanja gradbenih zemljišč za industrijo in logistiko lotila pred desetletjem, investicijo pa zaključila že pred nekaj leti. Kot lastnica zemljišč se je – v dogovoru z občino, ki takrat za projekt ni imela dovolj sredstev – odločila, da bo komunalno ureditev območja izvedla sama. Po besedah pooblaščenca tožeče stranke Aljoše Krdžića je bilo glede na odlok o komunalnem opremljanju, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka, pri tem lokalno običajno, da občina pri izračunu komunalnega prispevka ne upošteva stroška DDV.