Pet minut veselja

S projektom Pet minut veselja so se v društvu Ekologi brez meja lotili »enega najbolj spregledanih okoljskih problemov sodobne potrošnje, igrač«. Kot namreč opozarjajo, je več kot 90 odstotkov igrač izdelanih iz plastike in jih večino ni mogoče reciklirati, obenem pa ni jasne sistemske obravnave, ko postanejo odpadek. »O njihovi usodi nimamo podatkov, okoljskih ciljev ali zakonodaje, ki bi spodbujala bolj krožno zasnovo, ponovno uporabo ali popravila.« Zato so zasnovali širšo raziskavo, da bi tudi v Sloveniji pridobili podatke o tem, koliko igrač kupujemo in kakšna je usoda igrač po koncu njihove uporabe.

»S projektom želimo odpreti širši javni in strokovni diskurz o igračah in odpadnih igračah, izpostaviti problematične vidike obstoječega sistema ter spodbuditi sistemske rešitve, ki bodo omogočale daljšo življenjsko dobo igrač, njihovo ponovno uporabo in odgovorno ravnanje ob koncu življenjskega cikla,« so poudarili v društvu in dodali, da podatki iz tujine kažejo, da gre za pomembno, a pogosto spregledano okoljsko temo. »Raziskava v Franciji, državi, ki ima uvedeno razširjeno odgovornost proizvajalcev tudi za igrače, je pokazala, da vsako leto na odlagališčih pristane približno 40 milijonov kosov igrač. Skoraj 80 odstotkov vseh igrač se na koncu znajde na odlagališčih, v sežigalnicah ali celo v oceanih. Igrače predstavljajo približno šest odstotkov plastičnih odpadkov na odlagališčih.« Raziskave iz tujine so tudi pokazale, da številni otroci izgubijo zanimanje za novo igračo že po nekaj tednih uporabe. Kljub temu igrače v Sloveniji večinoma obravnavamo predvsem z vidika varnosti otrok, medtem ko je njihov okoljski vpliv precej manj raziskano področje. »Igrače niso samostojna kategorija v analizah komunalnih odpadkov, zato nimamo vpogleda v količine odpadnih igrač niti v prevladujoče načine ravnanja z njimi.« Zato javnost spodbujajo k izpolnitvi ankete, ki je dostopna na njihovi spletni strani. Raziskava, poudarjajo, bo pomagala bolje razumeti »nakupne navade, načine uporabe, možnosti popravil, izmenjav, podarjanja in druge poti, po katerih igrače nadaljujejo svojo življenjsko pot«. Tako želijo pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe.