Ko so najvišja nadstropja nebotičnikov, ki se drzno pnejo v bleščeče dubajsko nebo, osvetlili svetleči izstrelki, so številni tujci v naglici in strahu začeli zapuščati svojo fotogenično sanjsko deželo. Ob tem pa so mnogi kar na ulicah, pred zavetišči ali celo v puščavi pustili svoje hišne ljubljenčke. Nekateri se v paniki pred odhodom na letališče niso ukvarjali z urejanjem dokumentacije za njihov prevoz z letali, spet drugi si, razkošju navkljub, niso želeli naložiti dodatnih stroškov ... Na družbenih omrežjih krožijo pretresljive fotografije zapuščenih psov, privezanih za obcestne svetilke; med njimi so tudi ljubljenčki, ki so bili še pred tedni del luksuznega življenjskega sloga in modni dodatek vplivnežev z Instagrama. Kot opozarjajo v dubajskih zavetiščih za živali, v zadnjih tednih v mestu ni dovolj prostora za vse zapuščene pse in mačke; v državi je sicer zapuščanje hišnega ljubljenčka kaznivo dejanje, a v trenutnih razmerah je to težko nadzirati. Strinjati se je treba s stališčem, da gre za čisto sebičnost in globoko pomanjkanje odgovornosti, ko sam bežiš na varno, psa ali mačka pa enostavno zapustiš. Brezčutna ravnanja povedo veliko o resničnih plitvinah luksuznega življenjskega sloga nekaterih …
A za to, da razmislimo o svojem odnosu in (ne)odgovornosti do živali, ni treba v Dubaj. Polna zapuščenih psov in mačk so tudi naša zavetišča, prav v teh mesecih se bodo v težavah znašle številne gorenjske občine, saj bodo ostale brez pogodb za oskrbo zapuščenih živali. Zavetišča po državi – Gorenjska ga sploh nima – tudi zaradi novega zakona zmanjšujejo število občin, s katerimi bodo sodelovala.
V Zavetišču Horjul, kjer so imeli pogodbe z več gorenjskimi občinami, so denimo povedali, da ne bodo več sprejemali večjega števila psov in mačk, kot jih lahko strokovno oskrbijo. Opozorili so na dolgoletno sistemsko zanemarjanje in prelaganje odgovornosti na zavetišča. Kot so poudarili, zavetišča niso odlagališča, varovalka za neodgovorno lastništvo in prostor, kamor se »pospravi problem«. Opozorili so tudi na problem financiranja, saj občine za posamezno žival v zavetišču po zakonu plačujejo le določen čas, po zaključku financiranja pa skrb ostane zavetišču, četudi žival pri njih ostane več mesecev ali celo let. V občinah sicer zagotavljajo, da bo tudi po izteku pogodb za zapuščene živali poskrbljeno, pa vendarle velja podpreti pobudo iz Kranja po čim hitrejši izgradnji gorenjskega regijskega zavetišča – to je zares nujno!
Vsi, ki imamo v središču svojega življenja štirinožno bevskajočo kepo ljubezni, vemo, kako neskončno lepši je naš svet z njo. In da je v resnici to ves dubajski luksuz, ki ga potrebujemo ...