Andrej Žavbi je bil že petič razglašen za amaterskega kolesarja leta v Sloveniji. / Foto: Tina Dokl
Andrej Žavbi je bil že petič razglašen za amaterskega kolesarja leta v Sloveniji. / Foto: Tina Dokl
Padec in operacija, nato pa mavrična majica
Lanska sezona je bila za Andreja Žavbija, slovenskega amaterskega kolesarja leta 2025, zagotovo posebna. Avgusta si je pri padcu zlomil sedem reber in ključnico ter imel pnevmotoraks, nekaj mesecev kasneje pa je prvič v življenju oblekel mavrično majico za naslov svetovnega prvaka.
Zbilje – Andrej Žavbi iz Zbilj je bil na lanskem Večeru zvezd razglašen za slovenskega amaterskega kolesarja leta 2025. »Vesel in počaščen sem, da sem petič prejel ta naziv, ki sem ga nekoliko tudi pričakoval. Pomeni mi zelo veliko. To je največje priznanje, sploh za amaterske kolesarje,« je dejal po podelitvi.
Znan je po tem, da si tudi po koncu sezone ne vzame počitka – in tudi tokrat je bilo tako. Cestno kolesarstvo je znova zamenjal za ciklokros in med drugim postal državni prvak v svoji starostni kategoriji 65–69 let, nastopil je na masters svetovnem prvenstvu, kjer je bil sedmi, preizkusil pa se je tudi v kros duatlonu in prav tako postal državni prvak. Z mislimi je že tudi pri novi sezoni na cesti. Med cilji bo v ospredju velodrom in nov poskus postavitve svetovnega rekorda na dva tisoč metrov, kar si je želel že lani.
Lanska sezona je bila zanj uspešna, a tudi stresna. Na dirkah v Sloveniji, večinoma pa v tujini, je dosegel skoraj štirideset zmag. Prikolesaril je tudi do uspeha kariere. Prvič je postal svetovni prvak – in to po hudi poškodbi. »Začetek lanske sezone je bil zelo dober. Vse je šlo po načrtu, uresničiti mi je uspelo v glavnem vse cilje. Februarja sem postavil tudi svetovni rekord v vožnji na eno uro. Če mi je sezono prej kar nekaj treninga vzela bolezen, pa sem imel lani smolo s padcem. Zgodilo se je v začetku avgusta v Salzburgu, kjer je potekalo evropsko prvenstvo z vintage kolesi. V močnem dežju me je na spolzkem asfaltu že v prvem krogu v enem izmed zavojev odneslo s proge. Padec je bil neizbežen. Dirko sem sicer nadaljeval in postal celo evropski prvak. Po prihodu v cilj me je rešilec odpeljal v bolnišnico. Ugotovili so zlomljeno ključnico, zlomljena rebra, eno celo dvakrat, in pnevmotoraks. Tisto noč sem ostal tam, naslednji dan pa me je na Ptuju operirala ekipa dr. Jazbeca. To je bilo ključno,« je obujal neprijetne spomine.
Kljub temu se ni vdal. »Priznam, da sem po postavitvi diagnoze v mislih imel že najhujše scenarije, da je sezone konec ali da sploh ne bom več mogel dirkati. Po operaciji sem postal bolj optimističen. Naredil sem vse, da je bila rehabilitacija čim uspešnejša. Treniral sem po prilagojenem programu. Že po tednu in pol sem se vrnil na trenažer, resni treningi pa so se začeli po kakšnem mesecu in pol,« je pojasnil. Čeprav ni bil stoodstotno pripravljen, je oktobra nastopil na svetovnem prvenstvu na velodromu v Franciji in postal svetovni prvak v dirki na točke in svetovni podprvak na dva tisoč metrov – zasledovanje. »Dan, ko sem oblekel mavrično majico, je bil zame popoln. Mavrično majico svetovnega prvaka sem si želel in jo čakal. Pomeni mi največ doslej, veselje je bilo veliko,« je poudaril 65-letni član ekipe Tuš Team.
Jugoslovanski državni prvak na cestni dirki iz leta 1984 ostaja vsestranski kolesar tudi v letu 2026.