Opomin iz Hirošime

Padel je Little Boy (Deček)

Obudimo najprej spomin na Hirošimo in se pri tem omejimo na sam padec pošastne bombe, ljubkovalno imenovane Little Boy (Deček). »Cilj bombardiranja s prvo atomsko bombo je bila Hirošima, z alternativnima ciljema Kokura in Nagasaki. Ciljna točka je bil most Aioi v centru Hirošime, ker je imel značilno obliko črke T in s tem predstavljal dobro opazno točko. Polet so sestavljali trije bombniki B-29, in sicer je bombnik z imenom Enola Gay nosil bombo, bombnik The Great Artiste je nosil inštrumente za meritev moči eksplozije, bombnik The Nameless Evil pa je bil namenjen fotografiranju. Enola Gay z Dečkom na krovu je vojaško letališče zapustil v noči iz 5. na 6. avgust. Letalo je prispelo nad cilj ob jasni vidljivosti na višini 9.470 metrov. Parsons, ki je poveljeval misiji, je v bombo namestil eksplozivni naboj šele med letom, da bi zmanjšal tveganja za težave med vzletom. Bil je priča strmoglavljenju štirih bombnikov ob vzletu in bal se je, da bi prišlo do jedrske eksplozije, če bi njegov bombnik skupaj z Dečkom na krovu strmoglavil. Njegov pomočnik, podporočnik Morris R. Jeppson, je sklenil električne tokokroge v bombi 30 minut preden je bombnik dosegel ciljno območje. Ob 7:15 zjutraj 6. avgusta 1945 je japonski radar zaznal tri ameriška letala, ki so na veliki višini letela proti jugu. Ker so mislili, da gre za opazovanje, niso sprožili zračnega alarma. Ob 8:09 je bombarder Thomas Ferebee začel s pripravo na odmet bombe. Ob 8:16 je bil Deček po načrtih odvržen iz bombnika nad Hirošimo. Bomba, ki je vsebovala 64 kg urana-235, je potrebovala 44,4 sekunde, da je, potem, ko je bila odvržena z letala, ki je letelo na višini približno 9.400 metrih, eksplodirala približno 580 metrov nad mestom. Zaradi močnega vetra je bomba zgrešila ciljno točko, most Aioi, za približno 240 metrov in je zaradi tega eksplodirala neposredno nad kirurško kliniko Shima. Ob eksploziji se je sprostila enakovredna energija 16 plus minus 2 kilotoni TNT-ja (66,9 ± 8,4 TJ). Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 kilometra, požari, ki so nastali posledično, pa so se razširili do 11 kvadratnih kilometrov. Vročina, ki jo je ustvarila bomba ob eksploziji, je bila tako silovita, da je ljudi uparila in povzročila ognjeni vihar, ki je uničil mesto. V Hirošimi je v trenutku eksplozije umrlo približno 90.000 ljudi, še 50.000 pa jih je do konca leta umrlo zaradi sevanja in drugih posledic eksplozije. Približno 90 % zgradb v Hirošimi je bilo uničenih ali poškodovanih. 7. avgusta, en dan po bombardiranju Hirošime, je ameriški predsednik Truman sporočil, da je bila prva bomba odvržena, nato pa je opozoril Japonsko: 'Če sedaj ne mislite sprejeti naših pogojev, lahko iz zraka pričakujete rušilni dež, kakršnega na tem svetu še niste videli. Za tem zračnim napadom bodo udarile naše pomorske in kopenske sile v takšnem številu in moči, kot jih še niste spoznali, in z bojno spretnostjo, katere se že zdaj dobro zavedate.' Ta govor so kmalu prestregle japonske tiskovne agencije. Kljub hudim posledicam bombardiranja sta premier Suzuki in admiral Toyoda menila, da Američani razpolagajo še z največ eno ali dvema podobnima bombama, zato sta se odločila, da Japonska nadaljuje vojno …« (Vir: Wikipedija, geslo Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija) Japonci so se ušteli. Tri dni pozneje je padla bomba na Nagasaki. Američani pa so imeli pripravljene še štiri atomske bombe za primer, če se Japonska še vedno ne bi hotela predati, a je japonska vlada pet dni po bombardiranju Nagasakija pristala na predajo.

Aktualni jedrski arzenal

Po prvih dveh jedrskih napadih »v živo« se k sreči ni zgodil nobeden več, čeprav je bilo v časih hladne vojne več situacij, ko ni dosti manjkalo, da bi se. Tudi število jedrskih bojnih glav, pripravljenih za takojšnjo uporabo, se je zmanjšalo od nekdanjih 64 na sedanjih 15 tisoč (približno). Od tega jih ima Rusija 7700, ZDA 7100, Francija 300, Kitajska 250, Združeno kraljestvo 225, Pakistan 110, Indija 100, Izrael 80 in Severna Koreja 10.

Jedrske grožnje vztrajajo

Dejstvo je torej, da jedrske grožnje vztrajajo. Posestnice jedrskega orožja bi ga uporabile, če bi bile eksistencialno ogrožene. V izrekanju jedrskih groženj prednjači ruski politik in nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev, Putinov jedrski jolly joker. Grožnja bi se uresničila, če bi Rusija začela izgubljati vojno v Ukrajini in bi jo Nato stisnil v kot. Upajmo, da se nič takega ne bo zgodilo in da bodo politične in vojaške elite še naprej ravnale s trezno, in ne z radioaktivno glavo.