Omogočili bi udeležbo delavcev pri dobičku

Na seji vlade, ki je v torek v sklopu regijskega obiska v Zasavju potekala v Hrastniku, so potrdili predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki zmanjšuje administrativna bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Glavni cilj zakona je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do svojih podjetij.« Po predlogu zakona se povečuje delež dobička, ki se lahko razdeli med delavce, z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako se tudi povišuje zgornji limit izplačil, in sicer z 10 na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega je polovica izplačila, torej 10 odstotkov bruto mase plač, v denarju. Predlog zakona obenem odpravlja obvezno registracijo pogodb, ki jih nadomešča obvestilo finančni upravi, so pojasnili na ministrstvu. Dodali so, da predlog zakona predvideva tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Na ministrstvu so prepričani, da bo nova ureditev delitve dobička med delavce privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. »Podjetja lahko za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim, uveljavljajo stoodstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to omejujoče določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže 25 odstotkov.« Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce, pri dobičku pa morajo biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili.

Deset kandidatov za guvernerja

Na ponovljeni poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar za predloge možnih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije je do izteka roka v ponedeljek prišlo deset prijav, so sporočili iz urada predsednice republike, kjer imen kandidatov še niso razkrili, za različne medije pa je za zdaj kandidaturo uradno potrdil le sedanji namestnik guvernerja Primož Dolenc. V uradu predsednice so še pojasnili, da bodo po pregledu kandidatur v najkrajšem možnem času opravili pogovore s prijavljenimi kandidati. Nato se bo Nataša Pirc Musar v okviru postopka sestala tudi z vodji poslanskih skupin v državnem zboru, nepovezanima poslancema in predstavnikoma narodnih skupnosti. Predlog za guvernerja mora nato podati v 30 dneh po izteku roka za oddajo predlogov, državni zbor pa mora nato o predlaganem kandidatu glasovati v tridesetih dneh, so še pojasnili v uradu predsednice.

Priznanje aktivistom iz Anhovega in okolice

Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je predsednica republike Nataša Pirc Musar aktivistom iz Anhovega in okolice podelila priznanje za delo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v letošnjem letu. Predlagatelji so v obrazložitvi priznanja navedli, da sta pogum in vztrajnost ljudi iz srednje Soške doline prinesla dve veliki okoljevarstveni zmagi, pomembni za celotno Slovenijo. Predsednica Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru poudarila, da sta človekove pravice in pravna država neločljivo povezana pojma, spoštovanje človekovih pravic in dobro delujoča pravna država sta tudi neizogibna pogoja za demokratično delovanje družbe. »Tega se je pomembno zavedati še posebno v današnjem času, ko demokratične družbe v Evropi in svetu čedalje bolj slabijo.« Tovrstna današnja realnost po njenih besedah vzbuja globoko zaskrbljenost in predvsem kaže, da človekovih pravic, vladavine prava in demokracije nikoli ne smemo jemati za samoumevne. Zato je tudi ponovno javno opozorila, kako pomembno je, da Slovenija čim prej dobi novega varuha človekovih pravic, saj »prav on prvi prižge rdeči alarm v primeru zdrsov demokracije«.

Skrunitelju spomenika grozi zaporna kazen

Po poročanju STA 49-letnemu moškemu z območja Velenja, ki je priznal poškodovanje kipa Josipa Broza Tita v Velenju, grozi večletna zaporna kazen. Kot so navedli, policija namreč preiskuje kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Na Policijski upravi Celje so jim potrdili, da preiskava v tem primeru še poteka, po vseh zbranih obvestilih pa bodo zoper moškega, ki je s kipa odstranil glavo, podali kazensko ovadbo.