Podpolkovnik Igor Veršnik, poveljnik Logistične brigade in Vojašnice Petra Petriča v Kranju / Foto: Primož Pičulin
Podpolkovnik Igor Veršnik, poveljnik Logistične brigade in Vojašnice Petra Petriča v Kranju / Foto: Primož Pičulin
Ograja ni več pomembna
S podpolkovnikom Igorjem Veršnikom, poveljnikom kranjske vojašnice in Logistične brigade, smo se pogovarjali o preoblikovanju Slovenske vojske, nadaljnjem odpiranju kranjske vojašnice lokalni skupnosti, jutrišnjem dnevu odprtih vrat ...
Kranj – Vojašnica Petra Petriča v Kranju jutri znova odpira vrata javnosti. Poleg predstavitve opreme, oborožitve in bojnih vozil za obiskovalce pripravljajo še mnogo drugega. Ob tej priložnosti smo na pogovor povabili podpolkovnika Igorja Veršnika, ki je marca prevzel poveljevanje Logistični brigadi in kranjski vojašnici.
Poveljniška struktura na teh višjih položajih se praviloma v Slovenski vojski menja na največ dve leti. Ko pa pridejo potrebe službe, tako kot so prišle pri zadnjem poveljniku, polkovniku Aleksandru Vidergarju, pa to ni bistvenega pomena. Predzadnji poveljnik brigade, brigadir Franjo Lipovec, bo napoten zdaj za štiri leta v Neapelj na zelo odgovorno funkcijo vodje logistike južnega krila Nata, zato je prišlo do rotacije in je zadnji poveljnik, polkovnik Vidergar, odšel v Direktorat za logistiko Ministrstva za obrambo. Dejstvo je, da nas je kvalificiranih pripadnikov, ki delamo v Slovenski vojski v logistiki, vsaj na teh činih izredno malo. Zato mogoče te zamenjave potekajo nekoliko hitreje.
Vojašnico v Kranju danes vidim kot eno najlepših vojašnic v Sloveniji, vsaj kar se tiče umeščenosti v zeleni prostor. Infrastrukturno se delajo kar lepi koraki, stavbe so bile večinoma obnovljene. Bistvena razlika med letoma 2000 in 2025 pa je v številu vojakov. Prej jih je bilo precej več. Ko sem leta 2007 prvič zapustil vojašnico, je imel samo 18. bataljon več kot 400 pripadnikov. Danes v vojašnici gostimo nekoliko bolj butične enote, od Enote za specialno delovanje, Vojaške policije do dela 18. bataljona, 3. teritorialnega polka, nekaj laboratorija in ambulante. Torej gre za bolj nišne zmogljivosti, s čimer seveda ni nič narobe.
Cela Slovenska vojska se preoblikuje. Ustanavljajo se t. i. prostorske sile, ki bodo omogočale, da je v primeru kakšne večje eskalacije ozemlje Republike Slovenije približno enakomerno pokrito. Logistična brigada mora te procese v Slovenski vojski podpreti. Zadnje preoblikovanje je bilo narejeno leta 2013, ko so se vsi logistični resursi združili na enem mestu, kar pomeni optimizacijo, lažje vodenje in več narejenega z manj resursi. V tem razmišljanju je bilo to preoblikovanje pozitivno, negativno pa je bilo v smeri, da je bila ostalim enotam Slovenske vojske logistika odvzeta, zato so izgubili občutek, kaj logistika sploh je. Da ne gre le za pisanje zahtevkov. Ideja, ki jo gojimo zadnji dve leti, je, da bomo to vrnili enotam v manjšem delu nazaj in s tem pripomogli k temu, da bodo načrtovali aktivnosti skladno s svojimi zmožnostmi. Posledično se v prvi fazi preoblikujeta 157. logistični polk v Šentvidu in 670. logistični polk, ki je v bistvu nosilec celotne logistične podpore. Preoblikovali ju bomo na način optimizacije obeh enot in posledično poveljstva. Drugi del preoblikovanja pa se skladno z razvojno usmerjevalnimi dokumenti in novo resolucijo premika v leto 2028. Cilj je, da naredimo eno enoto moči bataljona, ki bo povsem premična, premestljiva in bo popolnoma sposobna podpirati izvidniški bataljon ali pa srednji bataljon tako doma kot v tujini. To je ideja manevra, ki jo gojimo, zavedamo pa se, da so sistem ljudje. Ne smemo si privoščiti, da bi, tudi če je to 100-odstotno optimalno pokrito z vsemi doktrinarnimi načeli, delala škodo ljudem, ki delajo na tem področju že petnajst, petindvajset let.
Osnovna usmeritev vrha Slovenske vojske in politike je, da bodo logistične enote, ki se bodo gradile v drugih enotah, le-te gradile same s svojim kadrom. Obseg Logistične brigade se razen naravnega odliva, se pravi upokojitev, ne sme zmanjšati. Ker drugače bodo vsi procesi padli.
Tukaj bom naredil še en korak naprej, še bolj želim poudariti odprtost vojašnice lokalnemu okolju. Sodelovanje z Mestno občino Kranj in županom za zdaj ocenjujem kot zelo dobro, zagotovo pa ga bomo še okrepili. Vesel sem, da v naši športni dvorani gostimo osnovne šole, ki potrebujejo prostor za izvajanje pouka športne vzgoje. Moje stališče je malo drugačno od drugih. Včasih, še pod bivšim sistemom in tudi tja do leta 2010, je veljalo, da je ograja okoli vojašnice pomembna. Jaz pravim, da ni, da se mora vojašnica še bolj odpreti. V tujini, kar sem imel priložnost videti, imajo povsem drugačen, zelo odprt sistem. Razmere so se spremenile in prav nič me ne bi motilo, če bi popoldne na našem nogometnem igrišču mladi igrali nogomet. Podpiram tudi sodelovanje z gasilci, policisti. Vojašnica je že zdaj precej prisotna v Kranju, njeno integriranost v lokalno skupnost pa si želimo še povečati.
Med 10. in 17. uro se bodo statično in dinamično predstavile vse enote v vojašnici in tudi tehnika ostalih enot Slovenske vojske. Predstavila se bo večina enot Slovenske vojske z Gardo na čelu. Imeli bomo vojaške pse, pripravili bomo kotičke za najmlajše. Obiskovalce bomo pogostili tudi z vojaškim pasuljem, tu bo premična pekarna, ki je vedno hit. Vsako leto nas obišče nekaj tisoč ljudi in vabim vse, da pridejo. Imeli bodo veliko za videti, isti dan bo na primer potekal tudi dan odprtih vrat sobnega strelišča, kar bo zelo zanimivo predvsem za mlade. Ta dan bo na območju vojašnice potekala tudi gasilska vaja.