Odšteva leta do upokojitve

Komenda – Tadej Pogačar se bo na dirke znova vrnil sredi septembra v Kanadi: 12. septembra v Quebecu in 14. septembra v Montrealu. Nato ga čakajo svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo in znamenita Lombardija.

Najprej v Kanado

»Trasa v Montrealu mi je kar pisana na kožo, v Quebecu pa je lažja, a je težji cilj. Kot ekipa bomo šli na zmago, nisem pa edini, ki je konkurenčen na takšni trasi,« je pred nadaljevanjem sezone pojasnil kolesar UAE Team Emirates XRG, ki ne skriva, da bi rad ubranil tudi mavrično majico svetovnega prvaka. Ustreza mu tudi trasa na evropskem prvenstvu, ki je bolj pogodu hribolazcem, zato se je odločil, da bo zraven, čeprav bo zato izpustil italijanske klasike z izjemo Lombardije, kjer je lani s četrtim zaporednim slavjem izenačil rekord slovitega Fausta Coppija. Po Lombardiji ga čaka še veliko druženje z navijači: 12. oktobra izziv S Klanca v klanc, na katerem se bodo vsi prijavljeni lahko pomerili z najboljšim kolesarjem na svetu.

Pogačar se navijačem rad posveti, a ob tem je poudaril, da je trening njegova služba in da se vmes ne more kar ustaviti in si vzeti časa za vse, ki se želijo fotografirati z njim. Na to je pred dnevi opozoril tudi med treningom v Monaku, kjer živita z zaročenko Urško Žigart. Nosil je majico, na kateri je bila napisana prošnja, naj ga ne motijo. Anonimnosti že dolgo nima več. »Pogrešam jo skoraj vsak dan. Profesionalni kolesarji večino časa, ko smo na kolesu, treniramo, delamo intervale, se naprezamo, ne gremo na kolo, da gledamo okrog in uživamo. Pogosto se zgodi, da te navijač med intervalom želi ustaviti za eno fotografijo, a se žal ne moreš, si na delu, v službi, ne moreš si vzeti odmora kar vsakih pet minut,« je bil odkrit.

Razmišlja o upokojitvi

Med najboljše kolesarje na svetu je prišel že kot zelo mlad in od takrat naprej vsako leto premika mejnike – svoje in v kolesarstvu nasploh. Ne glede na vse je večino presenetil z izjavo, da že razmišlja tudi o kolesarski upokojitvi v tekmovalnem smislu. »Že lahko odštevam leta do svoje upokojitve. Večini se to zdi smešno, a športna kariera ni prav zelo dolga. Zmagovati sem začel hitro, ko sem bil še 'junc'. Od takrat je vseskozi na polno. Vsako leto je treba trenirati še več, biti še hitrejši, še boljši. Z užitkom gledam na svojo prihodnost. Po eni strani vem, da ni več dolga, po drugi pa, da sem lahko še nekaj let na takšni ravni, kot sem zdaj. Pričakujem, da bo ta nivo enkrat padel in da ne bo več toliko zmag v sezoni, da bo prišlo tudi kakšno slabo leto. Pripravljen sem na vse, kar lahko pride v naslednjih letih. Tudi na to, da bo enkrat čas, da se ustavim, rečem hvala lepa in adijo dirkanju na najvišjem nivoju. Do takrat pa je treba uživati v vsakem trenutku,« se je pri 26 letih dotaknil tudi konca kariere. Po letošnji zmagi na Touru je povedal, da se morda vrne. Te dvome je pred kratkim v domači Komendi razblinil. »Tour je največja dirka na svetu in mislim, da me ekipa še vsaj nekaj let ne bo pustila doma. A dvomi so vedno, nikoli ni stoodstotno, dokler nisi tam.«

Druženje z vozniki formule 1

Prostega časa nima veliko, pravi pa, da ga preživi povsem preprosto. »V prostem času kolesarji precej presedimo na sedežni, ker smo po treningu utrujeni. Na pripravah igram družabne igre, grem na sprehod, v savno … Ko pa sva z Urško doma, greva na sladoled, sprehod ali na vožnjo z avtomobilom. Počnem stvari, ki me ne utrudijo preveč,« je povedal z nasmehom. V Monaku ima svoj dom veliko športnikov in Pogačar se je z nekaterimi še posebej povezal. Posebno vez sta spletla s sosedom, voznikom formule 1 Carlosom Sainzom ml. »Skupaj greva tudi na kolo. Smo se kar povezali – z njim in tudi z Oliverjem Bearmanom. Ko imam tak bolj lahkotni trening in imamo vsi čas, prideta zraven, a zanju ni ravno lahkotno,« je povedal zanimivost.

Z veseljem spremlja tudi uspehe mlajših slovenskih kolesarjev in kolesarje ekipe Pogi team. »Slovensko kolesarstvo raste. Že pri najmlajših se vidi, koliko se jih odloča za ta šport, koliko je zanimanja. Več ko je otrok, kolesarjev in kolesark, večja je možnost, da bo kakšen toliko trmast, da bo prišel do članskih kategorij in da mu bo uspelo. Mislim, da se nam za prihodnost slovenskega kolesarstva ni treba bati. Ni pa vse v rezultatih. Pomembno je, da so otroci v športu, da uživajo na kolesu, da je to njihov način življenja, da najdejo prijatelje in imajo lepo življenje tudi izven kolesarstva,« se zaveda. Da se da uspeti, imajo v Pogačarju, Rogliču, Mohoriču ... dobre zglede. Za nekatere je to morda tudi pritisk. »Že mi, ki dirkamo na najvišjem nivoju, čutimo pritisk, da se vedno znova dokažeš, da upravičiš dosedanje rezultate. Za mlajše pa so naši uspehi lahko pritisk, a hkrati tudi motivacija. Vidijo, da to ni nek drug svet, ampak nekaj dosegljivega,« je povedal najboljši kolesar na svetu.

O Touru v Sloveniji

Slovenska vlada je sprejela sklep o pismu o nameri za organizacijo izvedbe dogodka Veliki start Dirke po Franciji. Potekajo dogovori, da bi Slovenija gostila uvodne etape Toura leta 2029. Pri Pogačarju je to vzbudilo navdušenje. »Za slovenski šport bi bilo to zagotovo dobro, prav tako za razvoj kolesarstva. Ko sem bil star deset let, smo samo sanjali, da bi v živo spremljali etapo na Giru ali Touru. Če bi bil takrat start v Ljubljani, bi se mi kolesarstvo zdelo še bližje in verjetno bi še hitreje želel priti med najboljše,« je nekaj besed namenil še tej aktualni temi.