Uskladitev
Konec meseca bodo na računih višje pokojnine
Tudi danes bo marsikoga izmed nas med popoldanskim brkljanjem po stanovanju zmotil hišni zvonec. Šli bomo do vrat, se spraševali, kdaj nam je nazadnje kdo, razen poštarja in dostavljavca paketov, sploh nenapovedano zvonil – in na pragu zagledali male maškare. Bolj ali manj posrečeno našemljene nas bodo spraševale, če imamo »kaj za pusta hrusta«, nas pa bo mučila dilema, kaj naj jim stisnemo v dlan: nezdrave bombone, jabolko ali pomarančo, ki jim ne bosta všeč, ali malo drobiža, s katerim si bodo najbrž kupili prav sladkarije …
Mikalo nas bo, da niti ne bi vstali s kavča ali spustili iz rok dela, s katerim se ukvarjamo, in sploh ne bi odprli vrat. Na živce nam bodo šli »fehtarji« z zgolj klobukom na glavi ali očali na nosu, morda oviti v rjuho ali le z masko na obrazu.
Lahko pa se razveselimo nenapovedanega vdora barv in mladosti v vsakodnevno rutino, kjer je pogosto komaj še kaj prostora za spontanost. Dopustimo, da nas pisane maškare spomnijo na nekdanji pomen pusta, ki predstavlja most med mrzlo, sivo zimo in sončno, z optimizmom obarvano pomladjo. Kdo se je ne bi veselil?
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz mesopust, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu opusti meso, izvemo v slovarjih. Jutri bo pepelnična sreda, ko bomo »pusta pokopali« in ko se začenja 40-dnevno postno obdobje pred veliko nočjo. Cerkev je pepelnico kot praznik uvedla po letu 1091 in je vse odtlej uvod v postni čas, v katerem naj bi se verniki odrekli grehu in se pripravili, da s Kristusom vstanejo k novemu življenju. Spominja, da smo vsi ljudje zapisani smrti in da je spokornost prvi korak na poti k vstajenju.
Tisoč let po uveljavitvi ostajata pepelnica in postni čas, ki se z njo začenja, pomembno obdobje za vse, ne le za vernike. Zaznamujeta obdobje zaobljub, novih začetkov, skromnosti, ponižnosti in pričakovanj.
Nekateri se bodo v prihajajočih tednih strogo vzdržali uživanja mesa, drugi se bodo pri tem omejili na petke. Poznam ljudi, ki se v postnem času namesto mesu odpovejo sladkarijam, vedno več jih je, ki se v tem obdobju pridružijo v zadnjih letih široko zastavljeni pobudi 40 dni brez alkohola.
Kakorkoli se bomo odločili, se odločajmo zaradi sebe in zase. Ne zaradi zunanjih pritiskov, tradicije ali bog ne daj videza in mode. Naredimo tako, kot čutimo, da je prav, in z mislijo na svetlobo in upanje, ki jo za nekatere prinaša velika noč, za druge pomlad. Prav upanje in optimizem sta tisto, kar po dolgem obdobju mraza in teme potrebujemo vsi.