Od Dresdna do Gaze

Preproga iz bomb

Zgodilo se je med 13. in 15. februarjem 1945, ko so britanske in ameriške zračne sile silovito bombardirale Dresden. V štirih napadih so bombniki odvrgli več kot 3900 ton bomb, umrlo je okoli 25.000 ljudi, večina žrtev je bila žensk, otrok in starejših. Lothar Metzger, eden od preživelih, se spominja: »Tega se ne da opisati! Eksplozija za eksplozijo. Tega se sploh ne da predstavljati, bilo je huje kot v najhujši nočni mori. Toliko ljudi je bilo grozljivo opečenih in poškodovanih. Čedalje težje je bilo dihati. Bilo je temno, vsi smo skušali panični zbežati iz kleti. /.../ Videli smo grozljive prizore: kremirane odrasle, skrčene na velikost majhnega otroka, ostanke nog, rok, mrtve ljudi, cele družine zažgane, ožgane ljudi, ki so tavali sem in tja, pogorele kočije z begunci, mrtve reševalce in vojake, vpijoče, ki so iskali svoje otroke in družine, ter ogenj, povsod ogenj, ves čas je pihal vroč veter, ki je ljudi potiskal nazaj v goreče hiše, iz katerih so skušali zbežati …« Tako živa priča. Pogled nazaj pa pokaže, kar sledi. »Gre za eno najbolj kontroverznih operacij zavezniških sil. Zavezniška stran je vztrajala, da je šlo za upravičeno bombardiranje strateške tarče, kot so pozneje osvetlili razkriti tajni dokumenti zaveznikov, so ti delovali na podlagi podatkov, da Dresden predstavlja pomembno železniško in komunikacijsko središče, v katerem je bilo tudi več kot sto tovarn z več kot 50.000 delavci za podporo vojski. Na drugi strani so kritiki napada trdili, da je šlo za nesorazmerno uporabo sile glede na vojaške pridobitve, da je šlo za načrtni zlom morale, da je bil Dresden predvsem kulturno središče in da ni igral pomembne vloge v vojaški infrastrukturi. Dresden, takrat eno najrazvitejših mest v Nemčiji, zaradi bogate kulturne dediščine znano tudi kot Firence na Labi, je bil leta 1945 sedmo največje nemško mesto s približno 600.000 prebivalci in največje nemško mesto, ki še ni bilo tarča večjega bombardiranja. Nekateri viri navajajo, da je bil razlog, zakaj mesto ni bilo tarča obsežnih napadov, to, da naj bi v mestu živela teta britanskega premierja Winstona Churchilla, drugi so govorili, da so zavezniške sile načrtovale, da bi bilo mesto prestolnica povojne Nemčije, zato so jo pustile pri miru.« Tisto, kar je pri tej operaciji najbolj sporno, je način bombardiranja, ki se mu v vojaškem žargonu reče preproga ali tepih – gre za neselektivno bombardiranje, ki uniči vse.

Požar, ki je pogoltnil vse

Baje naj bi bilo prvo vprašanje, ki ga je Stalin zastavil Churchillu, ko je ta prišel v Jalto: »Zakaj še niste bombardirali Dresdna?« Zakaj takšno vprašanje? »Zavezniške tajne službe so imele podatke, da namerava Nemčija močno okrepiti enote v smeri Vroclava, v kar bi bil logistično vključen tudi Dresden, kar bi otežilo prizadevanja ruskih sil. Churchill je sovjetskemu voditelju zagotovil, da je napad zaveznikov neizogiben. Tridnevni bombni napadi, do katerih je potem dejansko prišlo le nekaj dni po koncu Jaltske konference, so zravnali z zemljo okoli 6,5 kvadratnega kilometra površine. Mesto so zajeli grozoviti ognjeni zublji, po dimu je dišalo še dneve, so se pozneje spominjali preživeli. Popolnoma uničenih je bilo okoli 78.000 stavb, 27.000 jih ni bilo primernih za bivanje, 64.500 poškodovanih pa so lahko obnovili. /…/ Po navedbah dresdenske policije je bilo samo v enem požaru, ki je zajel središče mesta, uničenih okoli 12.000 stavb, predvsem v starem delu mesta in vzhodnem delu mesta, dejansko je šlo za en velik požar, ki je pogoltnil vse. /…/ Po koncu bombardiranja so se mesto in šokirani preživeli zbudili v apokaliptično realnost: na tisoče trupel je ležalo po uničenih ulicah, samo na Altmarktu so kremirali 6865 trupel. Za večino umrlih je bila usodna zadušitev, zato je bila identifikacija mogoča, v štirih predelih pa so bila trupla zaradi ognja tako nerazpoznavna, da je bilo že število žrtev težko oceniti.« (Vir: članek Ksenje Tratnik na MMC RTV SLO)

Gaza ni daleč od Dresdna

Ob branju dresdenske zgodbe se sama od sebe ponudi primerjava z izraelskim uničevanjem Gaze. Slednje seveda nima tako velikega obsega, a nekatere vzporednice so očitne. Tudi v izraelskih napadih gre za neselektivno obstreljevanje, ki uničuje vse po vrsti. In če primerjamo posnetke porušenega Dresdna s posnetki razrušene Gaze, je podobnost očitna. Vsekakor gre tudi v izraelskem uničevanju Gaze za »čezmerno uporabo sile«. Zgodovina se torej ponavlja, mi pa se iz nje ničesar ne naučimo.