Ruski opozicijski politik Ilja Jašin (rojen 1983) med »maršem za mir in svobodo« v Moskvi, 15. marca 2013. Zdaj deluje iz Berlina. / Foto: Wikipedija

Ruski opozicijski politik Ilja Jašin (rojen 1983) med »maršem za mir in svobodo« v Moskvi 15. marca 2013. Zdaj deluje iz Berlina. / Foto: Wikipedija

Obet drugačne Rusije

Putinova Rusija je še vedno ena od velesil tega sveta, zlasti po vojaški moči. Po napadu na Ukrajino in s hibridnim bojevanjem, s katerim posega po vsem svetu, ogroža tudi svetovni mir. Bo ta velika država kdaj drugačna?

Zatrta opozicija

Omembe vredne opozicije Putinovemu režimu skorajda ni. Njeni voditelji so ubiti, zaprti ali izgnani. Eden slednjih je ruski opozicijski politik Ilja Jašin. »Jašin je bil del največje izmenjave zapornikov med Rusijo in Zahodom po koncu hladne vojne. Prvega avgusta 2024 so ga, proti njegovi volji, skupaj s še petnajstimi opozicijskimi politiki, aktivisti in novinarji izmenjali za vohune ruskih tajnih služb. Med njimi sta bila tudi zakonca Dulcev, ki ju je pri delu ujela Slovenija. /…/ Sodeloval je z ubitima Borisom Nemcovom in Aleksejem Navalnim, ob začetku ruske invazije na Ukrajino pa se je odločil ostati v državi in nadaljevati kritiko oblasti. Štiri mesece pozneje so ga zaprli in obsodili na bivanje v zaporniški koloniji, od koder so ga izpustili ob izmenjavi avgusta 2024. Zdaj deluje v Berlinu in poskuša ozaveščati evropske javnosti o nevarnosti in zahrbtnosti ruske propagande ter hibridne vojne.«

Rusija je lahko drugačna

Jašin je torej še naprej politično dejaven. Zakaj? »Veste, s politiko sem se začel ukvarjati – smejali se boste – leta 2000, točno takrat, ko je Putin postal predsednik. In lahko rečemo, da sta se najini karieri razvijali vzporedno. Putin je bil na oblasti vseh teh 26 let, jaz pa v opoziciji vseh teh 26 let. Smisel pa je v tem, da mora vedno obstajati alternativa. Putin je človek, za katerega človeško življenje nima pomena. Putin je človek, ki je za neke izmišljene državne interese pripravljen žrtvovati veliko število človeških življenj. V vojni v Ukrajini je žrtvoval že milijon ljudi, ubitih in ranjenih. In zelo pomembno je, da obstaja alternativa, da obstajajo ljudje, ki odkrito izjavljajo, da je Rusija lahko drugačna. Rusija je lahko država, v kateri se spoštuje človeško življenje, v kateri človekove pravice obstajajo in delujejo, v kateri se oblast lahko mirno menja z volitvami, je lahko država, ki spoštuje svoje sosede in nikogar ne ogroža, je lahko za življenje udobna in prijazna država, brez imperialističnih ambicij. Zelo pomembno je, da vedno obstaja alternativa, kajti dokler obstaja alternativa, obstaja upanje. To je smisel mojega političnega delovanja. V teh 26 letih sem ljudem ponujal alternativo. In čeprav me niso prav pogosto pustili, da bi kandidiral, vam lahko povem, da se mi to delo ne zdi brezupno in brez perspektive. Večinoma so me zavrnili. Rekli so, da imam ponarejene podpise ali da sem oddal napačno izpolnjeno dokumentacijo. Bili pa so trenutki, ko so mi dovolili. Nazadnje se je to zgodilo leta 2017. Šel sem na volitve in premagal Putinovo stranko. Na čelu okrajnega sveta sem bil skoraj do začetka vojne. In ljudem sem pokazal, da se da delati drugače, da se v Rusiji da delati na evropski način. Lahko delaš transparentno, lahko delaš pošteno, lahko si pošten politik tudi v državi, v kateri ni poštene politike.« Kakšna bo po Jašinu prihodnost Rusije? »Rusija ima dolgo tradicijo avtokracije, dolgo tradicijo diktature. Toda Rusija ima tudi dolgo tradicijo ljudi, ki so se borili za svobodo. Začenši z dekabristi, ki so stopili na trg. Potem z ljudmi, ki so nasprotovali carskemu režimu, sovjetskimi disidenti. In kar mi daje upanje, je ... Veste, v Rusiji so svobodomiselne ljudi vedno zelo kruto zatirali. Kaznovali so jih, jih zapirali, jih stiskali. Dobesedno so jih žgali z razbeljenim železom. Toda vsaka nova generacija je še vedno rodila nove ljudi, ki so se bili pripravljeni boriti za svobodo, tudi če ni bilo možnosti za zmago. V ruski družbi obstaja hrepenenje po svobodi, ki jo država nenehno zatira. A prej ali slej bo obrodilo sadove. V to verjamem!«

Putinove ambicije

Kaj pa hoče Putin? »Pomembno je razumeti, da Putinova naloga ni le zavzeti nekaj ukrajinskih ozemelj. Putinova resnična ambicija za začetek te vojne je spremeniti svetovni red, tako da Evropa preneha biti akter na svetovnem odru. In Putin razume, da za to nima dovolj vojaške moči. Njegov vojni stroj je v Ukrajini obstal. In uporablja različne metode: propagandne, koruptivne, politične in metode umazanih informacijskih tehnologij. Verjetno v vseh evropskih državah obstajajo politiki in kakšni mediji, ki podpirajo Kremelj. Putin jim daje podporo. Putinova ideja je napolniti parlamente evropskih držav, vlade evropskih držav s takšnimi politiki. Da bodo ti politiki od znotraj uničili evropsko enotnost, oslabili varnostni sistem in pripeljali do tega, da Evropa ne bo več enotna. To je Putinova ambicija.« (Vir: intervju Mateja Hrastarja z Ilijo Jašinom na MMC RTV SLO) No, pa smo spet pri jasno izraženi in nujni potrebi po večji enotnosti znotraj EU. Le tako bo lahko kljubovala vsem, ki jo želijo razdrobiti, zlasti Rusiji in ZDA.