O kresi se dan obesi

Junijski koledar poka po šivih. Poln je najrazličnejših dogodkov, izpitov in drugih obveznosti, lovljenja rokov, praznovanj ... Ob skorajšnjem koncu meseca ima človek občutek – podobno kot v decembru –, da so dnevi oddrveli mimo. In se zave, da je za nami že polovica leta. Juniju in decembru je skupno tudi to, da se v obeh zgodi solsticij oziroma sončev obrat. V tem mesecu prinaša začetek poletja, nekaj dni pred iztekom leta odpira vrata zimi.

V preteklosti so na obrat, s katerim se pozimi dnevi začnejo daljšati, poleti pa krajšati, gledali kot na pomembno prelomnico. Z različnimi obredi so jo zaznamovale že stare civilizacije, saj jim je sonce predstavljalo vir življenja, svetlobe, toplote, moči. Na naših tleh je bilo med drugim v navadi kurjenje kresov, verjeli so namreč, da je soncu treba pomagati – da razvije svojo moč v mrzlih dneh in da jo ohrani, ko v juniju doseže svoj najvišji položaj na nebu. »Spoznanje, da je sonce doseglo vrh svoje navidezne poti in da dan začenja spet pojemati, je prvotnega človeka vsako leto navdalo s tesnobo. V svojem preprostem mišljenju pa je menil, da more z magičnimi sredstvi soncu ohraniti moč, mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bil ogenj,« je v knjigi Praznično leto Slovencev pojasnil narodopisec dr. Niko Kuret. Pogani so se s kresnim večerom ozirali k sončnemu božanstvu, ki se je imenovalo Kresnik, krščanstvo pa je praznovanje povezalo z Janezom Krstnikom, ki goduje 24. junija.

Na kresni večer, ki ga spremlja še danes večkrat slišani pregovor O kresi se dan obesi, so bili živi še nekateri drugi običaji in verovanja, na primer da naj bi določene rastline, nabrane v tem času, ljudi in domove varovale pred nesrečami, zato so jih prinašali v hiše, hlev in na njive; prav tako naj bi imela v kresni noči in zjutraj pred sončnim vzhodom posebno moč voda – z njo so se umivali in jo pili za zdravje, za lepšo polt ... Tradicijo praznovanja kresnega večera ohranjajo podelitve nagrade kresnik za najboljši roman leta na Rožniku in tudi dogodki v nekaterih drugih krajih: na gradu Kamen v Begunjah, v Hrašah ...

In če je magičnost kresnega večera spolzela mimo, se kaže vsaj v prihodnjih dneh, ko bomo v primežu visokih temperatur, uglasiti z naravo, upočasniti korak. Z vročinskim valom se bomo lažje spoprijeli, če se bomo zadrževali v senci in hladnejših prostorih, s pitjem zadostnih količin vode, seveda tudi z izbiro primernih oblačil in hrane, ki nas ne bo dodatno obremenila. Poleg tega je eno izmed priporočil za vroče dni, da omejimo fizično aktivnost. Privoščimo si torej umiritev. Z njo se morda tudi izkristalizira, kje smo in kam nas vodi pot.