O dvigu minimalne plače

Ljubljana – Gospodarska in obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, trgovinska zbornica, združenje delodajalcev ter združenje delodajalcev obrti in podjetnikov so na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca naslovili protestno pismo, češ da je s predlogom zvišanja minimalne plače, in sicer na 1000 evrov neto za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav, zaobšel posvetovanje s socialnimi partnerji in da višina dviga ni utemeljena z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov. »Pričakovali bi najprej predstavitev vašega predloga na Ekonomsko-socialnem svetu, ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov,« sporočajo v pismu.

Po podatkih ministrstva so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka. »To potrjuje, da je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena.« Kot so še zapisali predstavniki delodajalskih organizacij, se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato so pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3 odstotki. Predlagani dvig, ki pomeni 16,44-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa po njihovem pomeni ponovni administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti podjetij, skoraj v istem času obremenjenih še z nepričakovanim zimskim regresom.

Poudarili so tudi, da se je skupna davčna in prispevna obremenitev dela v obdobju 2023–2026 povečala za 3,2 odstotne točke. »Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov, vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo, izgubili približno 2100 evrov neto v treh letih. Reševanje tega problema z dodatnim bremenom za podjetja, ki že težko poslujejo, ni vzdržno,« so zapisali in opozorili, da je minimalna plača izhodišče celotne plačne strukture, vključno s pravico do poletnega in zimskega regresa, ter ima vpliv tudi na druge pravice. Napoved zvišanja je po njihovi oceni predvolilna obljuba; občutna sprememba bi sprožila pritisk na zvišanje vseh ostalih plač, povečala uravnilovko in povzročila resne motnje v gospodarstvu, zato pričakujejo umik predloga.

Nad pragom revščine

Minister za delo je predlog zvišanja utemeljil s pojasnilom, da izhaja iz novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, dogovorjenega že v začetku leta, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno. Kot že omenjeno, je izračun stroškov pokazal 18-odstotno zvišanje glede na leto 2022 oziroma za 124 evrov na 791 evrov.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije podpirajo ministrov predlog. »Pomembno je, da je znesek minimalne plače nad pragom revščine, kar ta predlog prinaša, in da nov znesek sledi rasti cen hrane, saj upoštevanje samo inflacije ne odraža dejanskega naraščanja cen prehrambnih izdelkov,« je pojasnil predsednik zveze Andrej Zorko. Kot je še dodal, pričakujejo, da minister ne bo popustil kakršnimkoli pritiskom. Hkrati pričakujejo, da bo dvigu minimalne plače sledil dvig preostalih plač, s čimer bi preprečili uravnilovko. »Za omenjeni dvig pa se bomo odločno potrudili tudi sindikati,« je pristavil.