O dolgotrajni oskrbi

Stanovalci domov za starejše občane, ki so pred dnevi prejeli položnice za december, so zadovoljni. Zneski so od nekaj deset pa do skoraj 800 evrov nižji; najbolj se razlika pozna pri tistih, ki potrebujejo največ oskrbe, saj po novem plačujejo le nastanitev in prehrano. Vse ostale storitve se odslej plačujejo iz sistema dolgotrajne oskrbe, ki je pomembna novost. Skoraj vsi od dvajset tisoč stanovalcev domov za starejše so se odločili za prehod v novi sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki, kot kaže, za zdaj dobro deluje.

A nekateri izzivi ostajajo. V domovih sicer ugotavljajo, da je stanovalcem (vsaj za zdaj, ko je v »vreči« še dovolj denarja) z odločbami določenih dovolj ur pomoči oziroma pravic, pa vendarle menijo, da ni prav, da se storitve drobijo na minute. Norme pri pomoči starejšim vodijo v izgubo človečnosti in dostojanstva, opozarjajo. Izzivi so tudi pri starejših, katerih potrebe se spremenijo, saj morajo vložiti novo vlogo, postopki pa lahko trajajo tudi mesece. V vmesnem obdobju bodo – žal – za te dodatne storitve morali plačevati sami.

Težava je tudi s stanovalci, ki so jih v domove sprejeli po 1. decembru lani, saj še nimajo odločb. Zato v domovih bivajo po zakonu o socialnem varstvu in bodo vse do prevedbe v novi sistem morali plačevati višje položnice. Skrb vzbujajoče je, da bi na odločbe lahko čakali več mesecev, celo leto dni. In to kljub temu da že plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar zagotovo ni pravično.

Na drugi strani pa je še bistveno več težav pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe na domu. V jeseniškem domu starejših občanov so denimo doslej lahko pripravili le deset osebnih načrtov dolgotrajne oskrbe na domu, saj uporabniki še vedno čakajo odločbe. V njih je namreč zapisano, koliko ur in kakšna pomoč na domu jim pripada, na osnovi odločb pa jim v domu pripravijo osebni načrt. A dejstvo je, da ob kroničnem pomanjkanju kadra ta hip oskrbe na domu vsem uporabnikom niti ne bi mogli zagotoviti. Zanimanja za poklice socialnih oskrbovalk ni, v kar nekaj domovih so se ozrli tudi v tujino, na Jesenicah, denimo, v teh dneh pričakujejo prvih pet delavk s Filipinov. Glavni razlog, da poklici v dolgotrajni oskrbi niso privlačni, so brez dvoma nizke plače, saj začetne osnovne plače oskrbovalk (pa tudi strežnic, bolničarjev, kuharjev) znašajo med 870 do 1000 evrov neto. Zato so direktorji že pozvali vlado, naj nemudoma uredi ločen in pravičen plačni sistem za dolgotrajno oskrbo ter zagotovi najmanj 20 odstotkov višje osnovne plače za vse zaposlene v dejavnosti.

Brez zaposlenih, ki bi izvajali sistem dolgotrajne oskrbe na domu, bo namreč ta ostala zgolj pravica na papirju.

×