Novo v vesolju

Večkratna uporabnost raket

In kaj je novega v vesolju? »V vesolju se dogajajo velike spremembe. Glavni motor, ki jih poganja, je večkratna uporabnost raket. Pionir in nesporni vodja je SpaceX, ki že več kot deset let rakete pošilja v vesolje, nakar se te varno vrnejo na Zemljo, kjer jih nekoliko obnovijo in vrnejo v nebo. Nihče drug za zdaj ne počne tega. Prihranki naj bi bili precejšnji, a cena sploh ni ključen dejavnik. Še večji faktor je dostopnost. Ker ni treba za vsak polet izdelati in temeljito preizkušati svoje rakete, jih je naenkrat na voljo veliko več, poleti so pogosti, čakanje na prostor v raketi je neprimerno krajše. Vse to so omogočile SpaceX-ove rakete Falcon 9, ki so še vedno brez konkurence. SpaceX medtem razvija megalomansko raketo Starship, ki bo v celoti večkrat uporabna. Če verjamemo napovedim, bo za prgišče novcev dostavljala doslej neslutene tovore ne samo na nebo Zemlje, temveč kar stotine ton tovora ali do sto ljudi globoko v vesolje. To bi bila največja sprememba pri našem raziskovanju vesolja v zadnjih 70 letih, zato ji nekateri rečejo celo revolucija. Poleg Jeffa Bezosa je edini konkurent, ki SpaceXu dejavno sledi po tej poti, Ljudska republika Kitajska, ki utegne že letos vnovič uporabiti raketo, podobno Falconu 9, obenem pa razvija svoj 'Starship'. Tekmovanje poteka tudi na višji ravni, med Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Obe entiteti sta se namenili poslati ljudi na Mesec v naslednjih nekaj letih. Vse bolj kaže, da bo ciljni finiš napet. Tekma pa ne bo odgovarjala samo na vprašanje, kdo bo prvi zasadil drog z zastavo v sivi prah – v tem tisočletju. Širom sveta bo poslala sporočilo, kateri politični in ekonomski sistem, ki je pripeljal do zastave na Luni, je v očeh javnosti boljši. Bolj učinkovit. Imamo torej vse bolj napeto mešanico tekme na področju tehnologije, znanosti in tudi geopolitike. Ob vsem tem dogajanju v vesoljskem sektorju, ob tehnološki revoluciji, pa tudi ob vsem povezanem političnem dogajanju, ki se vpenja v vesoljsko tekmo, se vse bolj zdi, da vstopamo v novo vesoljsko ero in da bodo nemara zgodovinarji obravnavali to desetletje kot tisti čas, ko se je na področju raziskovanja vesolja skoraj vse prelomilo in nič več ni bilo kot prej.«

Pred vojno v vesolju

Prelomne zadeve se dogajajo tudi na nekaterih drugih področjih. Tu sta vsaj še dva vidika, ki sta deležna manj pozornosti, a lahko postaneta usodna. »Prvi: vesolje postaja vse pomembnejše za obrambo. Za varnost. Pa tudi za vojne. Pravzaprav gre za vesoljske programe, ki so povezani z obrambo, dandanes precej več denarja kot za civilne. A države, ki veliko vlagajo v 'obrambne' satelitske zmogljivosti, hodijo po tankem ledu. Veliko pridobijo, še precej več pa lahko izgubijo. Vse te silne satelitske konstelacije ne bodo nič kaj prida vredne tisti trenutek, ko bo nekje nekdo izgubil živce in uničil 'sovražnikov' satelit. Od tu do Kesslerjevega učinka, ko bo uničenje satelitov sprožilo verižno reakcijo in povsem zasmetilo nebo, ni daleč. Tisti trenutek bo nebo in vse prednosti, ki nam jih prinaša, od satelitske navigacije do komunikacij, pa vse do potovanj v Osončje, postalo nedostopno za dolgo, dolgo časa. Kako, če sploh, se lahko temu izognemo? In predvsem, kje lahko Evropa najde svoj košček pod Galaksijo, svoj pristop, se vesoljsko osamosvoji?«

Novi teleskopi

Naš znameniti astrofizik Tomaž Zwitter k navedenemu doda: »Nekoliko drugače bom obrnil. Vidim, da je to zdaj neka prelomna era, ampak ne v raziskovanju vesolja z ljudmi. Če želim o vesolju nekaj izvedeti, ni nujno, da grem osebno tja. Zato imamo tu vesoljski teleskop James Webb, kjer je, mimogrede, pomembno evropsko sodelovanje. James Webb je instrument, ki premika meje, od prvih zvezd v vesolju, planetov okoli drugih zvezd in njihovih atmosferah in še marsikaj. Stvari potekajo precej boljše, kot smo si upali pred recimo petimi leti. Kmalu bo izstreljen vesoljski teleskop Roman – če ga gospod Trump seveda ne bo ukinil. Vemo, kakšni so trenutno predlogi za Naso, in če se bo tako nadaljevalo, bo Nasa enkrat klecnila. Leta 2029 se bo začela velika zgodba za Evropo. Prvo svetlobo bo prejel daleč največji teleskop na svetu, Skrajno velik teleskop (Extremely Large Telescope – ELT), teleskop Evropskega južnega observatorija (ESO). Redno delovanje se bo začelo leta 2032. Imel bo 39-metrsko zrcalo, medtem ko smo trenutno na desetmetrskih. Dobil bo šestnajstkrat več svetlobe! Nenadoma se bo dalo res dobro gledati ozračja planetov in še marsikaj drugega, in to z Zemlje, ne iz bližine Zemlje.« (Vir: Aljoša Masten in Nina Slaček z gosti v novi epizodi vesoljskega podkasta ApolloLajka na MMC RTV SLO.)