Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da zakon predstavlja ključen korak k zagotavljanju svobode in pluralnosti medijev ter k prilagoditvi izzivom digitalne dobe. / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv GG)
Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da zakon predstavlja ključen korak k zagotavljanju svobode in pluralnosti medijev ter k prilagoditvi izzivom digitalne dobe. / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv GG)
Novi zakon o medijih
Novi zakon o medijih med drugim prvič doslej predvideva sistemsko državno podporo za medije, med temeljnimi novostmi je tudi obvezno razkritje lastništva in financiranja medijev.
Ljubljana – Državni zbor je minuli teden sprejel novi Zakon o medijih. S tem je slovenski medijski prostor dobil prvo celovito prenovo zakonodaje po več kot dvajsetih letih, so navedli na ministrstvu za kulturo in dodali, da zakon predstavlja ključen korak k zagotavljanju svobode in pluralnosti medijev ter k prilagoditvi izzivom digitalne dobe. »Demokracija potrebuje močne in raznolike medije – prav to zagotavlja novi zakon,« so poudarili.
Novi zakon po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko zagotavlja, da bodo novinarji lahko svobodno opravljali svoje delo, da bodo prebivalci deležni kakovostnih in raznolikih informacij ter da bo medijski prostor usklajen tudi z evropskimi standardi. »V času poplave dezinformacij je naloga države, da zaščiti pravico do obveščenosti in okrepi temelje demokracije,« je dejala.
Med temeljnimi izboljšavami, ki jih prinaša novi zakon, sta večja preglednost oz. obvezno razkritje lastništva in financiranja medijev, vključno z državnim oglaševanjem, in podpora digitalnemu prehodu z uvedbo novih finančnih shem za digitalizacijo tiskanih medijev ter krepitev digitalnih medijev. Prvič doslej zakon predvideva sistemsko državno podporo za medije – od sofinanciranja distribucije tiskanih izdaj do spodbujanja digitalnih naročnin in novih zaposlitev v uredništvih. Ministrstvo bo prve razpise predvidoma objavilo decembra, rezultati pa bodo znani v začetku prihodnjega leta. K čimprejšnji izvedbi razpisov je pozvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki od vlade pričakuje, da bo v proračunu za leto 2026 načrtovala sredstva za sheme pomoči v višini 15 milijonov evrov, kar je po njihovi oceni primerna in nujna podpora. Od opozicije, ki je zakonu nasprotovala, v DNS pričakujejo, da se vzdrži politikantstva in ubere odgovorno držo.
Na ministrstvu med ključnimi izboljšavami navajajo še zaščito novinarjev oz. prepoved uporabe vdorne programske opreme in okrepitev zaščite novinarskih virov ter urejanje novih medijev z vključitvijo spletnih platform in vplivnežev med medije, kar po njihovem prinaša večjo pravno in etično odgovornost. Poudarili so še uskladitev z evropsko zakonodajo, saj zakon sledi Evropskemu aktu o svobodi medijev ter uredbam o digitalnih storitvah. Zakon uvaja tudi nov, okrepljen postopek presoje medijskih koncentracij, s katerim bo mogoče preprečiti preveliko združevanje lastništva in varovati uredniško neodvisnost.