S poniji na Vršič
Znova podrl lasten rekord
Če smo se ob izvolitvi Janeza Janše za mandatarja vlade spraševali – in se še, kdo se ob javno zagotovljenih petdesetih glasovih poslancev SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov, Resnice in narodnih skupnosti skriva za dodatnim 51. glasom podpore, dileme, čigav glas je v četrtek ob potrjevanju ministrske ekipe – podprlo jo je 49 poslancev – umanjkal, ni. Pri javnem glasovanju pač skrivalnic ni. Ker kljub prisotnosti svojega glasu ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, edine koalicijske stranke, ki je ostala brez ministra, so se takoj pojavila namigovanja, da je svoj glas novi vladi odtegnil iz protesta. Kar pa so iz SLS in NSi, pa tudi sam poslanec, hitro zanikali z razlago, da je šlo za tehnično težavo oziroma nedelovanje njegove glasovalne naprave. Še dobro, saj izkazovanje zamer že na začetku ne bi bila ravno dobra popotnica četrti Janševi vladi. Še zlasti ker Janša na družbenem omrežju X sporoča, da v novi vladi verjamejo v moč sodelovanja in skupnega dela za blaginjo države, ob tem pa je napovedal, da bo roko sodelovanja ponudil tudi opozicijskim strankam s povabilom k partnerstvu za razvoj.
Formalno je tokratna vlada manjšinska, saj koalicija razpolaga le s 43 poslanskimi glasovi, a ima s podporo Resnice vseeno zagotovljeno relativno ugodno večino. Število ministrstev so zreducirali, kar naj bi vodilo k večji operativnosti vlade. K temu bi morala prispevati tudi kadrovska sestava vlade, za katero njen predsednik poudarja, da vsebuje toliko ministrov z bogatimi izkušnjami v izvršilni oblasti kot še nobena vlada doslej. Če sledimo Janševim besedam, se bo še posebno vestno lotila javnih financ, davkov, proračunskega primanjkljaja, podpore gospodarstvu, klestenja birokracije in izkoreninjenja korupcije. Med drugim koalicija napoveduje tudi decentralizacijo države in krepitev lokalne samouprave.
Janša si želi imeti »sistematičen in dolgočasen mandat«, v katerem bo mogoče normalno delati in uresničevati program brez nenehnih političnih sporov, ki bi jemali prepotreben čas za vprašanja, ključna za blaginjo države. Ali je to zgolj pobožna želja ali vendarle realna možnost, bo pokazal čas, marsikaj pa bo odvisno od vlade same, njene zavezanosti socialnemu dialogu in izogibanju skušnjav po odpiranju ideoloških tem.
Novi minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je ob primopredaji poslov z njegovim predhodnikom na ministrstvu za notranje zadeve dejal: »Ni dosti časa, gremo delat!« Ne glede na naše politične preference zaželimo novi vladi uspešno delo v dobro države in za blagostanje njenih prebivalcev. To mora biti njen in naš prvi cilj. To je naš skupni cilj.