Nov napad na Iran

Nemoč iranske opozicije

Aktualno dogajanje v vojni z Iranom nam je poznamo iz drugih medijev, tu nam gre bolj za razlago tega, kar se dogaja. Za kaj gre? Eno od razlag nam poda dr. Danilo Türk, priznani slovenski mednarodni pravnik. »Poudaril bi dve stvari, za kateri verjamem, da sta pomembni. Prvič, na vojaškem terenu. Iran ima teorijo oziroma koncept mozaične vojaške strukture, kar pomeni, da imajo lokalni poveljniki na različnih mestih določeno stopnjo avtonomije za uporabo oboroženih sil, vključno z droni. In iz tega lahko potem seveda sledi cela vrsta dejavnosti v regiji. Kot smo videli tudi v ukrajinski vojni, so v današnjih vojnah droni lahko izjemno učinkovito orožje. Iran je tu močan. Mozaična struktura mu omogoča uporabo tega, kar je razpršeno vodenje vojne, in to po vsej regiji. To tudi za Iran ni brez tveganja, kajti nezaupanje, ki vlada med zalivskimi in arabskimi državami proti Iranu, je zelo globoko in to je realen faktor njihovega približevanja Združenim državam in zanašanja na ameriško pomoč. Ampak vprašanje je, kaj bo, če se bo to izkazalo kot neučinkovito in Iran ponudi neke nove možnosti varnostnega dogovarjanja v regiji in pred tem ustavi te svoje akcije. Potem bodo tudi ti voditelji zalivskih držav razmišljali drugače. To, se mi zdi, je vidik, za katerega je prav, da ga imamo v mislih. Kar pa se tiče glavnega napada Združenih držav Amerike na Iran, mislim, da je bila zadušitev protestov v Iranu pred mesecem dni zelo temeljita in je povzročila zelo veliko hude krvi. Ampak ta država je zdaj napadena od zunaj. Zato je vprašanje, ali se bo znotraj Irana zbralo dovolj močno gibanje, ki bi poskušalo to izkoristiti za spremembo režima. Verjetno bo veliko od tega v iranski diaspori. V svetu živi zelo veliko ljudi, ki so se zaradi nevzdržnih, nedemokratičnih in nasilnih razmer izselili iz Irana. In seveda se bo to nadaljevalo, ampak to ni glavni dejavnik. Tu bi dodal še drugi vidik. Ko je leta 1979 zmagala islamska revolucija, islamska ideologija ni bila edini dejavnik. Pomembne so bile socialne razmere v Iranu, ki je bil bogata država, izvažal je nafto, ampak ni poskrbel za socialno napredovanje ljudi. In takrat je islamski klerikalni razred igral zelo pomembno vlogo. Ljudje so iskali zatočišče pri islamskih klerikih in v mošejah. In jasno, ko se je režim spremenil, je bil nenadoma velik del prebivalstva na strani sprememb. Kako lahko ta alternativa sedanjemu režimu izpostavi neki socialni program, neko idejo prihodnosti Irana, ki je bolj pravična, ki je nenasilna, ki je pravična do ljudi? Dvomim, da taka ponudba obstaja.«

Različni odzivi v EU

Kakšni pa so odzivi na aktualni izraelsko-ameriški napad na Iran? Zelo različni.

Nemčija ni obsodila napada, ampak samo iranski odgovor. Španski premier Pedro Sanchez pa je jasno zatrdil, da gre za kršitev mednarodnega prava in zato Španija Ameriki ne dovoljuje uporabe oporišč na svojem ozemlju za napade na Iran. Kaj na to pravi dr. Türk? »Mislim, da ne smemo imeti iluzij, Evropska unija je slabo pripravljena na take situacije. Mislim, da njeno krizno odzivanje ni posebno razvito, in tudi ne more biti. Tukaj imamo skupnost držav, ki imajo zelo različne poglede, in ne smemo imeti iluzij glede tega. /…/ Hkrati vidimo, da pri vprašanjih zunanje politike, mednarodne varnosti in tako naprej Evropska unija niti približno ni sposobna igrati neke resne vloge. Poleg tega moram reči, da tudi sedanje vodstvo ni kos nalogi. Nekoč so zunanjo politiko Evropske unije vodili izkušeni ljudje, kot je bil recimo Javier Solana. Ti so lahko vodili pomembne, globalno pomembne in spoštovane diplomatske pobude, ki so jih spoštovale vse velike sile, tudi Združene države Amerike, Kitajska, Rusija in tako naprej. Danes o tem ni govora. Danes imamo v vodenju skupne zunanje politike ljudi, ki delujejo skorajda smešno.«

Staro umira, novo še ni rojeno

Vprašanje je tudi, kakšne bo odziv drugih velesil na ta napad, zlasti Kitajske in Rusije. »To vprašanje je zelo utemeljeno. Sedanji varnostni sistem se razkraja, to je jasno. Kakšen bo novi, je odvisno od dogovarjanja med velikimi silami, zlasti med Združenimi državami Amerike, Rusijo in Kitajsko. Če med njimi pride do nekega dogovarjanja, resnejšega dogovarjanja, potem bi se razmere lahko stabilizirale. /…/ Staro umira, novo še ni rojeno. In zdaj bo treba imeti veliko modrosti in dobrih živcev, da se to obdobje nekako prebrodi in da pride potem do nekega novega dogovora, ki bi vzpostavil novo stabilnost.« (Vir: intervju Tomaža Celestina in Mateja Hrastarja z dr. D. Türkom na MMC RTV SLO) Nova stabilnost? Ja, bila bi zelo zaželena, a pot do nje bo najbrž še dolga.