Nizka ocena prometni kulturi v Sloveniji

Ljubljana – Lani je prometna varnost v Sloveniji, če jo sodimo po kriteriju števila umrlih v prometnih nesrečah, po vrsto letih napredka nazadovala. Zato morda ne preseneča, da vsak deseti anketiranec, ki je sodeloval v raziskavi Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), ocenjuje, da je prometna kultura v Sloveniji dobra. A njeno zelo nizko raven večina pripisuje drugim udeležencem v prometu, ne sebi. Več kot 90 odstotkov sodelujočih v anketi je namreč svoje vozniške sposobnosti ocenilo kot dobre ali zelo dobre. »Zaradi napak in kršenja prometnih pravil se morda upravičeno jezimo drug na drugega, a za izboljšanje stanja, vsaj kratkoročno, obstaja predvsem ena rešitev: večja odgovornost in več medsebojnega spoštovanja med udeleženci v prometu,« ob tem pripominjajo v AMZS.

Anketiranci so med glavnimi razlogi za nizko prometno kulturo navajali predvsem agresivnost in nepotrpežljivost, neupoštevanje prometnih pravil, pomanjkanje medsebojnega spoštovanja ter pomanjkanje pozornosti. Vožnjo pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc so postavili šele na peto mesto, za njim pa neustrezno vzdrževano cestno infrastrukturo.

Za promocijo strpne vožnje

K izboljšanju stanja bi po mnenju anketirancev najbolj prispevala promocija vljudne in strpne vožnje v prometu, na drugo mesto so postavili strožji nadzor nad upoštevanjem cestnoprometnih predpisov. Najbolj bi po njihovem mnenju pripomoglo še ozaveščanje o varni udeležbi v prometu in boljše informiranje javnosti o spremembah zakonodaje in cestnoprometnih predpisov. Po mnenju AMZS pa kratkoročno obstaja predvsem ena rešitev – večja odgovornost in več medsebojnega spoštovanja med udeleženci v prometu: »Tako kot na drugih področjih se tudi v prometu pozitivne spremembe začnejo pri vsakem izmed nas: z več potrpežljivosti, strpnosti in odgovornosti, s spoštovanjem pravil ter z zavedanjem, da lahko že z majhnimi dejanji prav vsak posameznik prispeva k boljši prometni kulturi, s tem pa tudi k zmanjševanju števila prometnih nesreč,« je pozval predsednik AMZS Marko Belšak.

V anketi AMZS so se na vrhu lestvice najbolj motečih udeležencev znašli uporabniki e-skirojev in kolesarji. Anketiranci menijo, da ti pogosto vozijo brez upoštevanja pravil, s čimer ogrožajo sebe in druge. Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, je ob tem poudaril: »Tako pred udeleženci v prometu kot deležniki, ki se ukvarjamo s prometno varnostjo, je izziv, kako doseči spremembo načina razmišljanja uporabnikov mikromobilnosti, saj se ti sedaj zanašajo na dejstvo, da spadajo v skupino ranljivejših udeležencev v prometu in da morajo nanje paziti drugi udeleženci v prometu. Če v primeru otrok temu še lahko pritrdimo, pa bi se morali odrasli zavedati svoje ranljivosti in temu ustrezno tudi ravnati – predvsem z doslednim upoštevanjem pravil in zgledom (naj)mlajšim.«

Osvežitvene vožnje bi pomagale

Kot smo že omenili, je več kot 90 odstotkov sodelujočih v anketi ocenilo svoje vozniške sposobnosti kot dobre ali zelo dobre. Ali so te res tako dobre, je nemogoče oceniti brez ustreznega strokovnega preverjanja, pravijo v AMZS, kjer so že večkrat izrazili pobudo, da bi k nadaljnjemu napredku na področju prometne varnosti prispevale periodične osvežitvene vožnje, ki bi jih izvajali učitelji vožnje: »Ocenjujemo, da bi bile te najbolj učinkovite na vsakih deset let, kolikor je tudi veljavnost kartice vozniškega dovoljenja, pri čemer osvežitvena vožnja ne bi vplivala na nadaljnjo veljavnost dovoljenja. Veseli nas, da tej pobudi pritrjuje tudi 73 odstotkov anketirancev v naši raziskavi, pri čemer jih večina meni, da bi morala to postati zakonska obveza,« je povedal Logar.

Po Logarjevem mnenju strošek osvežitvenih voženj ne bi smel biti na plečih državljanov, s čimer se strinjajo tudi anketiranci. Skoraj polovica jih meni, da bi strošek osvežitvenih voženj morale kriti zavarovalnice, slaba tretjina pa, da bi to morala pokriti pristojna ministrstva iz državnega proračuna. V AMZS menijo, da bi bil med primernimi financerji tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, saj bi vsako zmanjšanje števila poškodovanih v prometnih nesrečah pomenilo tudi manj izdatkov za zdravljenja, v primeru zmanjšanja nesreč s hudimi telesnimi poškodbami pa bi se sprostilo tudi nekaj bolnišničnih kapacitet. »Dejstvo, da se vsak evro, vložen v prometno varnost, povrne več kot enkrat, le še potrjuje upravičenost te pobude,« so poudarili.

Anketiranci so kot možne spodbude, da bi se sami odločili za ponovno izobraževanje in obnovitev znanja, navedli tudi popuste pri zavarovanjih, kar je lahko tudi priložnost za posamezne zavarovalnice, k temu pa bi v razmislek kot spodbudo lahko dodali tudi možnost popusta pri plačilu letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu.